Prvi plodovi so navadno odlični. Kumare so čvrste, sočne, nežnega okusa in jih na vrtu pobiramo skoraj z veseljem. Nato pride nekaj vročih dni, zalivanje enkrat uspe, drugič ne, listi čez opoldne ovenijo, plodovi pa začnejo presenečati. Na videz je kumara lepa, v solati pa neprijetno grenka, včasih že pri peclju, včasih skoraj po celotni dolžini.
Grenke kumare niso znak, da je z vrtom vse izgubljeno. Najpogosteje so posledica stresa, ki ga rastlina doživi prav v obdobju, ko največ rodi. Kumare imajo plitve korenine, veliko listne mase in plodove, ki hitro rastejo. Zaradi tega zelo slabo prenašajo nihanje med sušo in obilnim zalivanjem. Če se temu pridružijo vročina, suh veter, pomanjkanje zastirke ali prepozno pobiranje, se možnost za grenak okus močno poveča.
Grenkoba se začne pri obrambi rastline
Kumare naravno vsebujejo spojine, ki se imenujejo kukurbitacini. V sodobnih vrtnih sortah jih je običajno malo, zato plodovi niso grenki. Ob stresu pa jih rastlina lahko tvori več. Grenkoba je pogosto najmočnejša pri peclju in tik pod lupino, zato včasih pomaga, da ta del odrežemo in kumaro olupimo.
Težava se najpogosteje pojavi po vročinskem valu. Rastlina čez dan izgublja ogromno vode skozi liste, korenine pa je ne morejo dovolj hitro nadomestiti. Plod še vedno raste, toda okus se spremeni. Kumara, ki je bila še prejšnji teden sladka in osvežilna, lahko po nekaj stresnih dneh postane neprijetna.
Največja napaka je neenakomerno zalivanje
Kumare ne marajo zalivanja po načelu malo danes, veliko čez tri dni. Zemlja mora biti enakomerno vlažna, ne razmočena in ne presušena. Bolje je zalivati redkeje in temeljito, kakor vsak dan samo poškropiti površino. V vročini je pomembno, da voda pride do korenin, ne ostane le v zgornjem centimetru zemlje.
Zalivajte zjutraj ali zvečer, po možnosti ob zemlji, ne po listih. Mokri listi v vlažnih nočeh povečajo možnost bolezni, površinsko zalivanje pa rastlini ne pomaga veliko. Če so kumare v visoki gredi ali loncu, je nihanje vlage še hitrejše, zato potrebujejo več pozornosti.
Zastirka lahko reši več, kot se zdi
Okrog kumar se zelo dobro obnese zastirka iz slame, pokošene trave, listja ali drugega zračnega organskega materiala. Njena naloga ni samo lepši videz grede. Zastirka ohranja vlago v tleh, preprečuje pregrevanje zemlje in zmanjša stres za korenine.
Na golih tleh se zemlja poleti hitro pregreje in izsuši. Kumare to občutijo skoraj takoj. Rastlina lahko čez dan vene, ponoči se pobere, a takšno ponavljanje pusti posledice. Plodovi so manj enakomerni, lupina je trša, okus pa manj prijeten.
Plodove pobirajte mlade
Grenkoba se pogosteje pojavi tudi pri prestarnih plodovih. Kumare, ki predolgo visijo na rastlini, izgubljajo nežnost in postajajo bolj semenske. Poleg tega rastlina energijo usmerja v zorenje velikih plodov, namesto da bi nastavljala nove.
Najbolje je pobirati redno, tudi vsak dan ali vsak drugi dan, kadar rastline močno rodijo. Manjše kumare so običajno boljše, bolj hrustljave in manj tvegane za grenak okus. Redno pobiranje rastlini sporoča, naj nadaljuje s cvetenjem in tvorbo novih plodov.
Pomaga lahko rahla senca, ne pa popolna tema
Kumare potrebujejo sonce, vendar jim dolgotrajna pripeka v juliju in avgustu lahko škodi. Na zelo vročih legah pomaga rahla senčilna mreža v najbolj žgočem delu dneva ali sajenje tako, da jih del popoldneva ščiti višja rastlina. Popolna senca ni dobra rešitev, saj bodo rastline slabše cvetele in manj rodile.
Previdni bodite tudi pri gnojenju. Preveč dušika spodbuja bujne liste, ne pa nujno kakovostnih plodov. Kumare potrebujejo hranila, vendar najbolj cenijo stabilne razmere: dovolj vode, rahlo zemljo, zastirko in redno pobiranje.
Grenko kumaro raje poskusite pred solato
Če je grenak samo del pri peclju, ga odrežite nekoliko več in kumaro olupite. Če je grenak cel plod, ga raje ne silite v jed. Zelo izrazita grenkoba ni samo kulinarična težava, lahko razdraži prebavo, zato takšne kumare ni vredno reševati z veliko kisa, soli ali jogurta.
Rastline po enem grenkem plodu še ni treba odstraniti. Popravite zalivanje, dodajte zastirko, poberite prevelike plodove in spremljajte nove kumare. Pogosto se okus izboljša že po nekaj dneh bolj enakomerne oskrbe.
Najboljši ukrep je miren ritem na gredi
Kumare so občutljive, a zelo hvaležne. Najlepše rodijo, kadar jim ne prirejamo šokov. Ne pustimo jih tri dni žejne, nato pa jih zalijemo do blata. Ne čakamo, da plodovi prerastejo. Ne pustimo golih tal, ki se opoldne segrejejo kakor plošča.
Grenkoba je zato predvsem opozorilo. Rastlina ne pravi, da je sezona končana, ampak da ji nekaj v ritmu ne ustreza. V vročih tednih ji največ pomagajo enakomerna vlaga, zastirka, sprotno pobiranje in nekaj zaščite pred najhujšo pripeko. Takrat se kumare najlažje vrnejo k okusu, zaradi katerega jih sploh sadimo.
