Na družbenih omrežjih se znova širi preprost način čiščenja vzmetnice, pri katerem uporabniki krpo namočijo v mešanico sode bikarbone, detergenta, mehčalca in vode, jo ovijejo okoli likalnika ter površino čistijo s pomočjo pare. Posnetki pogosto pokažejo precej prepričljiv rezultat, vendar je pri takšnem postopku smiselno upoštevati tudi material vzmetnice in količino vlage, ki ostane v njej.
Recept, ki se pojavlja v videoposnetkih, vsebuje dve žlici sode bikarbone, približno polovico skodelice detergenta, štiri žlice mehčalca in polovico skodelice vode. V pripravljeno tekočino namočijo manjšo brisačo, jo dobro ožamejo in namestijo čez spodnjo površino likalnika. Nato z vključeno paro počasi drgnejo po vzmetnici.

Zakaj je površina po čiščenju videti drugače
Toplota in navlažena krpa lahko z zgornje plasti tkanine odstranita del umazanije, telesnih maščob in madežev. Pri tem ima pomembno vlogo predvsem mehansko drgnjenje. Para dodatno navlaži vlakna, zato se lahko zasušena umazanija lažje sprosti.
Soda bikarbona se pri čiščenju pogosto uporablja zaradi sposobnosti nevtraliziranja nekaterih vonjav. Detergent pomaga pri odstranjevanju mastnih sledi, vendar ga pri vzmetnici ni preprosto izprati, kot bi ga pri pranju oblačil.
Prav tu se skriva glavna pomanjkljivost metode. Če je čistila preveč, lahko del detergenta ali mehčalca ostane v tkanini. Površina je lahko po sušenju nekoliko lepljiva, zaradi česar se nanjo hitreje oprime nov prah.
Z vlago pri vzmetnicah previdno
Vzmetnice praviloma ni priporočljivo močno namakati. Vlaga lahko prodre skozi prevleko v peno ali druge notranje materiale, kjer se suši precej počasneje kot površina. Še posebej previdni moramo biti pri vzmetnicah iz spominske pene in drugih penastih materialov.
Če se odločimo za uporabo pare, naj bo krpa zelo dobro ožeta, likalnik pa naj ne miruje na enem mestu. Neposreden stik vroče plošče z vzmetnico ni primeren, saj lahko poškoduje sintetična vlakna ali peno.
Tudi mehčalec ni nujen del čiščenja. Čeprav pusti prijeten vonj, lahko na vlaknih ustvari tanek sloj ostankov. Za lokalno čiščenje je običajno primernejša manjša količina blagega detergenta, razredčenega z vodo.
Najpomembnejši del pride po čiščenju
Po mokrem ali parnem čiščenju mora biti vzmetnica pred ponovnim nameščanjem rjuhe povsem suha. Najbolje je odpreti okna, zagotoviti kroženje zraka in jo pustiti odkrito več ur.
Za redno vzdrževanje je pogosto dovolj temeljito sesanje, občasna uporaba sode bikarbone na suhi površini ter hitro odstranjevanje posameznih madežev. Parni trik lahko pri nekaterih vzmetnicah pomaga osvežiti površino, vendar več čistila in več pare ne pomenita tudi boljšega rezultata.
