Nuklearna elektrarna Krško bo v petek, 14. avgusta 2026, v večernih urah predvidoma začela postopno povečevati moč reaktorja na 90 odstotkov. Razmere omogočata predvsem ohladitev ozračja in posledično nižanje temperatur rek, zaradi katerih so okoljske omejitve za obratovanje elektrarne nekoliko manj izrazite.
Gre za prvo občutnejše izboljšanje po začetku avgusta, ko je kombinacija nizkega pretoka Save in visokih temperatur vode NEK prisilila v zmanjšanje moči. Elektrarna je v noči na 6. avgust moč reaktorja znižala na 80 odstotkov, kar je bil načrtovan in nadzorovan ukrep zaradi spoštovanja okoljskih omejitev.
Napovedano povečanje na 90 odstotkov pomeni, da se razmere obračajo v ugodnejšo smer, vendar vrnitev na polno moč še ni napovedana.
Ohladitev je prinesla spremembo tudi na Savi
Pri obratovanju NEK ima pomembno vlogo temperatura Save. Elektrarna namreč del toplote, ki je pri proizvodnji električne energije ni mogoče uporabiti, odvaja prek hladilnega sistema, pri katerem sodeluje tudi savska voda.
NEK bo zato tudi po povečanju moči neprekinjeno spremljala hidrološke in meteorološke razmere ter vremenske napovedi. Obratovanje bo prilagajala dejanskim razmeram v okolju in omejitvam, ki veljajo za vpliv elektrarne na reko.
Začetek avgusta je bil v tem pogledu posebej neugoden. Nizek pretok Save se je združil z dolgotrajnim vročinskim obdobjem, zaradi česar je bila voda že pred vstopom v hladilni sistem zelo topla.
NEK je 5. avgusta napovedala, da bo zaradi teh razmer naslednjo noč moč reaktorja zmanjšala na 80 odstotkov. Elektrarna je poudarila, da gre za začasen ukrep in da bo moč ponovno povečevala, ko bodo okoljske razmere to dopuščale.
Zakaj je bilo treba moč sploh zmanjšati?
Okoljske zahteve določajo, koliko lahko obratovanje elektrarne vpliva na temperaturo Save. Med drugim dnevna povprečna temperatura reke v točki popolnega premešanja pod hidroelektrarno Brežice ne sme preseči 28 stopinj Celzija, določena pa je tudi največja dovoljena razlika v temperaturi vode. Manjša moč reaktorja pomeni tudi manj toplote, ki jo mora hladilni sistem odvesti v okolje.
Zmanjšanje proizvodnje tako ni bilo povezano s tehnično okvaro elektrarne. NEK je že ob napovedi ukrepa sporočila, da elektrarna zanesljivo obratuje, zmanjšanje moči pa je bilo posledica hidroloških in vremenskih razmer.
Hladilni stolpi močno zmanjšajo potrebo po vodi iz Save
Pomemben del sistema predstavljajo hladilni stolpi. Z njihovo uporabo se lahko po podatkih NEK potreba po vodi iz Save zmanjša s približno 25 kubičnih metrov na sekundo na okoli 8,5 kubičnega metra na sekundo.
To je posebno pomembno ob nizkih pretokih, saj elektrarni omogoča precej manjšo odvisnost od neposrednega rečnega hlajenja.
Savska voda se uporablja v tako imenovanem terciarnem hladilnem krogu. Voda iz Save ne prihaja v stik z reaktorjem ali radioaktivnim delom elektrarne. Njena naloga je odvajanje toplote iz kondenzatorja, kjer se para po opravljenem delu v turbini ponovno ohlaja.
Razumevanje te razlike je pomembno, saj zmanjševanje moči zaradi tople Save ni povezano z jedrsko varnostjo reaktorja, temveč predvsem z omejevanjem toplotnega vpliva elektrarne na okolje.
Od 80 proti 90 odstotkom, polna moč pa bo odvisna od vremena
Povečanje moči na 90 odstotkov je dober pokazatelj, kako hitro se lahko razmere spremenijo že ob nekoliko hladnejšem vremenu. Nižje temperature zraka postopoma vplivajo tudi na ohlajanje vodotokov, kar elektrarni omogoča več prostora pri izpolnjevanju okoljskih zahtev.
Za zdaj še ni mogoče določiti, kdaj bo NEK ponovno dosegla polno moč. Odločitev bo odvisna predvsem od temperature Save, njenega pretoka in vremenskih napovedi.
Elektrarna je že ob zmanjšanju moči napovedala, da bo obratovanje prilagajala razmeram in se na polno moč vrnila, ko bodo pogoji to dovoljevali.
Pred dvigom vsako uro v omrežje nekje 530 MWh električne energije
Za slovenski elektroenergetski sistem je povečanje proizvodnje v Krškem vsekakor pozitivna novica. NEK predstavlja pomemben in stabilen vir električne energije. Zato tudi deset odstotnih točk večja moč pomeni opazno razliko v količini elektrike, ki jo elektrarna oddaja v omrežje. Po trenutnih podatkih v času nastanka tega zapisa (v petek, 14. avgusta, ob 13. uri in 40 minut) je danes od polnoči v omrežje vsako uro oddala med 528 in 530 MWh elektrčne energije.
Dogajanje zadnjih dni pa hkrati kaže, kako neposredno lahko izjemne vremenske in hidrološke razmere vplivajo tudi na velike energetske objekte. Tokrat je ohladitev prinesla obrat v drugo smer: po zmanjšanju na 80 odstotkov se bo moč reaktorja znova začela približevati običajnemu obratovanju.
