Minimalna plača v Sloveniji seje z letom 2026 znova zvišala. Na papirju gre za pomembno številko, v praksi pa za odločitev, ki odpira več vprašanj, kot jih zapira. Minister za delo Luka Mesec je v skladu z zakonom določil novo višino minimalne plače, ki bo od 1. januarja 2026 znašala 1.481,88 evra bruto, kar pomeni približno tisoč evrov neto izplačila. Sklep bo uradno objavljen v Uradnem listu konec januarja.
Na prvi pogled gre za razmeroma jasno zgodbo. Znesek je višji kot letos, zakon je spoštovan, socialni partnerji so bili vključeni. Toda prav podrobnosti razkrijejo, zakaj razprava o minimalni plači nikoli ni zgolj tehnična.
Kako je nastala številka 1.481,88 evra?
Minimalna plača v Sloveniji ni rezultat politične domišljije, temveč matematične formule. Zakon o minimalni plači določa, da mora temeljiti na minimalnih življenjskih stroških, povišanih za 20 odstotkov, ter dodatku za davke in obvezne prispevke. Hkrati zakon dopušča višji znesek, a le do meje, ki jo predstavlja 40-odstotno zvišanje življenjskih stroškov.
Najnovejši izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je decembra 2025 pripravilo Inštitut za ekonomska raziskovanja, znaša 791,07 evra. To pomeni, da se je moral novi znesek minimalne plače za leto 2026 gibati med 1.372,03 in 1.648,28 evra bruto.
Izbrana številka 1.442,92 evra predstavlja osnovo, ki ji je minister dodal še obvezno letno uskladitev zaradi rasti cen življenjskih potrebščin. Ta je po podatkih statističnega urada znašala 2,7 odstotka. Končni rezultat je 1.481,88 evra bruto.
Kaj pomeni približno tisoč evrov neto?
V javnosti pogosto odmeva predvsem neto znesek. Okrog tisoč evrov na mesec se sliši bolje kot kadarkoli prej. Toda vprašanje je, kaj ta znesek danes dejansko omogoča.
Najemnine v večjih mestih so že zdavnaj presegle raven, ki jo minimalna plača udobno prenese. Stroški hrane, energije in storitev ostajajo visoki, tudi če se inflacija umirja. Minimalna plača tako vse bolj postaja varovalo pred revščino, ne pa jamstvo za dostojno življenje brez stalnega prilagajanja.
Socialni dialog in njegova meja
Minister je v skladu z zakonom januarja 2026 opravil posvetovanje s socialnimi partnerji. To je pomemben del postopka, ki daje odločitvi legitimnost. Vendar se ob tem pojavlja staro vprašanje, koliko prostora za resnične dogovore sploh ostane, ko zakon že vnaprej določi precej ozek razpon.
Delodajalci opozarjajo na stroške, sindikati na realno kupno moč, država pa poskuša najti sredino. Rezultat je kompromis, ki je pravilen po črki zakona, a za mnoge še vedno občutno oddaljen od vsakdanjih izkušenj zaposlenih z najnižjimi dohodki.
Višja plača, a ne nujno večja varnost
Minimalna plača za leto 2026 bo višja. To je dejstvo. Prav tako drži, da je bila določena zakonito in po predpisanem postopku. Manj jasno pa je, ali ta dvig dolgoročno rešuje temeljni problem nizko plačanega dela.
Dokler bodo osnovni življenjski stroški rasli hitreje od občutka finančne varnosti, bo vsaka nova številka sprožila novo razpravo. In vsako leto znova se bo zdelo, da minimalna plača sicer sledi zakonu, a realnemu življenju le z zamikom.
