Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je novembra 2025 dvignil precej prahu. Veliko pozornosti je šlo delu zakona, ki prinaša zimski regres, a strokovna javnost opozarja, da je pomemben tudi drugi del, ki spreminja pravila za samozaposlene z normiranimi odhodki. Prav sistem normiranstva se je v zadnjem desetletju razvil v enega ključnih stebrov samostojnega podjetništva, saj združuje preglednost, preprostost in administrativno lahkotnost. Novi zakon prinaša bistvene spremembe, ki bodo vplivale na nove podjetnike, dolgoletne samostojne podjetnike in vse, ki so razmišljali o povratku v sistem.
Spremembe posegajo na več področij, zato je nujno razumeti, kaj posamezniku prinašajo pragovi, ki veljajo že za leto 2025, in kako bodo ti pogojevali vstop, izstop ter obremenitev z dohodnino v letih po 2026. Normiranci so mnogim podjetnikom omogočali stabilnost in predvidljivost, zato se od njih pričakuje, da bodo nove pravilnike skrbno proučili, še posebej tisti, ki se s prihodki približujejo zgornjim mejam.
Normiranci in spremembe, ki veljajo že za prihodke leta 2025
Kaj prinašajo nove prihodkovne meje?
Vstop v sistem normiranih odhodkov ni več tako široko odprt kot nekoč. Novi zakon za prihodke leta 2025 uvaja višje pragove, s katerimi želi bolj jasno ločiti med podjetniki z nizkimi stroški poslovanja in tistimi, ki se z večjo rastjo že približujejo standardnemu načinu ugotavljanja davčne osnove.
Prvi pogoj določa, da v sistem lahko vstopijo ali v njem ostanejo tisti podjetniki, katerih prihodki v letu 2025 ne presegajo 50.000 evrov. Ta meja velja tudi za tiste, ki opravljajo dejavnost ob redni zaposlitvi. Popoldanski normirani s. p. tako ostaja v igri, a z nekoliko širšim razponom, kot je veljal do sedaj.
Drugi pogoj uvaja pomembno spremembo za podjetnike, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni kot samozaposleni za polni delovni čas. Če so skozi leto zavarovani neprekinjeno vsaj devet mesecev, lahko ohranijo status normiranca do prihodkov v višini 120.000 evrov. Tak razpon je dvakrat višji od prejšnje meje. Pogoj devetmesečne vključenosti pomeni, da mora biti s. p. odprt in aktiven skoraj celotno leto.
Tretji pogoj se nanaša na kmečka gospodinjstva. Meja 120.000 evrov velja na nosilca in drugega člana, ki sta vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmeta ali člana kmečkega gospodarstva. Tudi v tem primeru zakon bistveno širi prihodkovni razpon v primerjavi s preteklimi določili.
Ti pogoji bodo postali temeljni kriteriji za vse, ki bodo od leta 2026 želeli vstopiti v sistem ali ga ohraniti. Novi zakon prinaša ureditev, ki podjetnike spodbuja k stabilnejšemu in dolgoročnejšemu načrtovanju poslovanja.
Strožja pravila za ponovni vstop
Kaj pomeni izstop za normirance pred letom 2026?
Za mnoge podjetnike je bil sistem normiranih odhodkov privlačen predvsem zato, ker so se vanj lahko vrnili takoj, ko so za to izpolnili pogoje. Novi zakon to možnost bistveno omejuje. Ponovni vstop bo mogoč šele, ko bo od izstopa iz sistema ali od zaprtja dejavnosti minilo več kot pet davčnih let. Leto, v katerem je dejavnost prenehala, se pri tem ne šteje, zato se čakalna doba v praksi raztegne na skoraj šest let.
Zakon ureja tudi prehode v letu 2025. Podjetniki, ki so iz sistema izstopili ali dejavnost zaprli pred letom 2026, bodo lahko ponovno vstopili brez čakalne dobe, seveda pod pogojem, da izpolnijo prihodkovne meje. Prehodno obdobje jim omogoča nekoliko mehkejši prehod v nova pravila.
Za ilustracijo: zakon navaja primer podjetnika, ki zapre dejavnost 10. januarja 2026 in jo ponovno odpre junija istega leta. Tak podjetnik v letu 2026 ne bo mogel izbrati normiranosti, saj bo moral počakati do začetka leta 2032. Normiranost bo v tem primeru mogoča šele po petih polnih davčnih letih od izstopa, seveda pod pogojem, da bo dejavnost v celotnem obdobju registrirana
Gre za pomembno zaostritev. Zakon določa, da je normiranost privilegij, ki naj bi ga uporabljali podjetniki z bolj stabilnim poslovnim ritmom. Prehajanje v sistem in iz njega brez nadzora je po novem omejeno, kar daje sistemu trajnejši okvir.
Pogoji za obvezen izstop iz sistema
Kako se izračuna povprečje dveh zaporednih let?
Zakon uvaja tudi novo formulo za obvezni izstop podjetnikov iz sistema normiranih odhodkov. Gre za določbo, ki bo od leta 2026 bistveno vplivala na nove in obstoječe podjetnike. Normiranec bo moral izstopiti, če povprečje prihodkov v dveh zaporednih predhodnih letih preseže zakonsko določene meje.
Za podjetnike, ki izpolnjujejo pogoj devetmesečne vključenosti v obvezno zavarovanje iz naslova samozaposlitve, je meja 120.000 evrov povprečja prihodkov. Za popoldanske s. p. je meja 50.000 evrov povprečja, medtem ko za tiste, ki imajo eno leto redni s. p. in drugo leto popoldanski s. p., velja meja 85.000 evrov. Pri kmečkih gospodinjstvih se uporablja meja 120.000 evrov na dva člana.
Pomembna novost je vključitev leta, v katerem podjetnik dejavnosti še ni opravljal. Takšno leto se v izračun povprečja zabeleži kot nič. Posledica te rešitve je, da lahko podjetnik v prvem letu hitro preseže povprečje, saj se prihodki prvega poslovnega leta delijo z dvema letoma. Primer podjetnika, ki začne poslovati junija 2025 in ob koncu leta doseže 110.000 evrov prihodkov, jasno pokaže vpliv nove formule. Povprečje je v tem primeru 55.000 evrov, kar presega mejo za popoldanski s. p., zato bo moral podjetnik v letu 2026 izstopiti iz sistema.
To pomeni, da bo v praksi veliko podjetnikov, ki bodo morali pri načrtovanju poslovanja še bolj natančno spremljati svoje prihodke. Izstop lahko že v prvem poslovnem letu bistveno spremeni davčne obveznosti, zato zakon zahteva premišljene odločitve.
Spremembe pri dohodninski stopnji
Progresivna lestvica za normirance od 2026
Zakon prinaša tudi spremembe pri dohodninski obremenitvi. Do sedaj so normiranci plačevali davek po enotni stopnji, ta preprostost pa se leta 2026 umika novi, progresivni lestvici. Namen spremembe je bolj sorazmerno obdavčiti podjetnike z zelo visokimi prihodki.
Podjetniki, ki v davčnem letu izpolnjujejo pogoj devetmesečnega obveznega zavarovanja, bodo do davčne osnove 72.000 evrov plačali dohodnino po 20-odstotni stopnji. Nad to mejo se uvede 35-odstotna stopnja za del davčne osnove, ki presega 72.000 evrov. Podoben sistem velja tudi za člane kmečkih gospodinjstev.
Drugačen pa bo izračun za podjetnike, ki pogoja ne izpolnijo, med njimi popoldanski s. p. Ti bodo po 20-odstotni stopnji obdavčeni do 33.000 evrov davčne osnove, del nad tem zneskom pa bo obdavčen s 35 odstotki.
Primer podjetnika z 130.000 evri prihodkov pokaže, kako deluje nova lestvica. Pri 80 odstotkih normiranih odhodkov do 60.000 evrov znašajo priznani odhodki 48.000 evrov. Davčna osnova je tako 82.000 evrov. Za prvih 72.000 evrov se plača 14.400 evrov dohodnine, preostanek pa obremenjuje višja stopnja. Skupna obveznost znaša 17.900 evrov. To pomeni občutno višjo obdavčitev kot v preteklih letih, kar je eden glavnih razlogov, da se podjetniki že zdaj pripravljajo na spremembe.
Nova ureditev in njen vpliv na podjetniški vsakdan
Kaj lahko pričakujejo podjetniki po letu 2026?
Novi zakon bo v prihodnjih letih spremenil podjetniški ritem. Normiranci bodo morali natančneje spremljati prihodke, izračune povprečja in pogoje za vstop ter izstop. Sistem normiranih odhodkov bo postal bolj jasen, a tudi strožji. Poslovna odločitev, ki je bila nekoč samoumevna, bo zdaj zahtevala več strateškega razmisleka.
Zakon želi ohraniti prednosti normiranstva, hkrati pa omejiti zlorabe in preprečiti nerealno nizko davčno obremenitev pri zelo visokih prihodkih. Podjetniki bodo morali zato razmisliti o dolgoročnem načrtovanju, oceni rasti prihodkov in o tem, ali je sistem normiranih odhodkov po letu 2026 zanje sploh primeren.
Razmislek o prihodnosti normirancev
Normiranci ostajajo pomemben del slovenskega podjetništva, a njihov položaj se spreminja. Novi zakon pomeni korak proti bolj uravnoteženemu sistemu. Podjetnikom prinaša več jasnosti, a tudi več odgovornosti. Prav zato je ključno, da se samozaposleni pravočasno seznanijo s pravili in ocenijo, kakšen bo vpliv sprememb na njihovo prihodnost.
Sistem, ki je nekoč veljal za izjemno preprost, bo morda zahteval več premišljenosti, vendar ohranja svojo privlačnost tam, kjer so prihodki stabilni in stroški nizki. Leto 2026 bo preizkus, kako se bodo podjetniki prilagodili, kdo bo ostal v sistemu in kdo se bo odločil za prehod na dejanske odhodke. Spremembe prinašajo izzive, a tudi nove priložnosti za bolj pregledno poslovanje.
