Mjanmar, nekoč poznan kot Burma, je ena tistih držav, o kateri pogosto slišimo samo, ko pride do političnih pretresov, naravnih nesreč ali dramatičnih sprememb oblasti. A za številnimi naslovnicami se skriva čudovita, raznolika in bogata dežela, ki je preživela kolonializem, diktature, demokratične iskrice in ponovno zatrtje svobode. Dežela, kjer pozlačene pagode svetijo kot svetilniki duhovnega iskanja, a kjer se vsakdanjik mnogih vrti okoli preživetja in tihega upanja na boljši jutri.
Koliko ljudi živi v Mjanmaru in kateri je glavni grad?
Mjanmar, ki leži v jugovzhodni Aziji in meji na Indijo, Kitajsko, Laos, Tajsko in Bangladeš, ima po podatkih iz leta 2023 okoli 55 milijonov prebivalcev. Večino predstavlja etnična skupina Bamar, a država je izjemno etnično raznolika – z več kot 135 priznanimi etničnimi skupinami, kar pogosto vodi v notranje konflikte in napetosti.
Glavno mesto je danes Najpjido (po njihovo Naypyidaw), ki ga je vojaška hunta leta 2005 preselila iz nekdanjega kolonialnega središča Yangon (nekdanji Rangun). Naypyidaw velja za eno najbolj nenavadnih prestolnic na svetu – ogromno, moderno zasnovano mesto z razkošnimi avenijami, a pogosto skoraj prazno in brez vrveža, ki ga pričakujemo v glavnem mestu.
Po čem je Myanmar najbolj poznan?
Zlata skleda budizma
Mjanmar je poznan predvsem po izjemno bogati budistični dediščini. Država velja za eno najbolj pobožnih budističnih držav na svetu – več kot 80 % prebivalcev se identificira kot budisti theravada šole. Po vsem Mjanmaru najdemo na tisoče templjev, samostanov in svetih mest.
Najbolj znana je pagoda Švedagon v Yangonu – veličasten tempelj, pozlačen s stotinami kilogramov zlata in okrašen z dragulji, ki že stoletja privablja vernike in turiste. Tudi staro mesto Bagan, z več kot 2000 ohranjenimi templji, je prava arheološka zakladnica.
Dolga senca vojaške diktature
Na žalost pa je Mjanmar pogosto na naslovnicah zaradi političnih kriz. Od leta 1962 do 2011 je državo vodila vojaška hunta, ki je zatrla osnovne človekove pravice in državo izolirala. Po kratkem obdobju demokratične tranzicije med letoma 2011 in 2021, ko je svet znova odkril Mjanmar, se je vojska znova zavihtela na oblast z državnim udarom in odstranila vlado Aung San Suu Kyi, Nobelove nagrajenke za mir.
Danes je Mjanmar znova pod vojaškim nadzorom, z množičnimi protesti, oboroženim odporom in mednarodno izolacijo.
Od česa živijo prebivalci?
Kmetijstvo kot hrbtenica gospodarstva
Več kot 60 % prebivalcev Mjanmara živi na podeželju, in večina se preživlja s kmetijstvom. Najpomembnejša kultura je riž, Mjanmar pa je tudi pomemben pridelovalec fižola, leče, koruze in sezama. Kmetijstvo je pogosto odvisno od monsuna, kar pomeni, da suše ali poplave močno vplivajo na letine.
Mjanmar je prav tako znan po dragocenih kamnih, zlasti žadu, safirjih in rubinih. Žad iz Mjanmara, posebej iz regije Kachin, je izjemno iskan na kitajskem trgu. A izkoriščanje naravnih virov pogosto poteka v rokah vojaških in paravojaških skupin, kar pomeni, da koristi od tega bogastva ne pridejo do običajnih ljudi.
Turizem – speči velikan z velikim potencialom
V letih med 2011 in 2019 je Mjanmar postal prava turistična destinacija za tiste, ki iščejo avtentično, manj razvito Azijo. Bagan, Inle Lake, Mandalay in Yangon so bili med najbolj priljubljenimi kraji. A turizem je po državnem udaru leta 2021 skoraj zamrl. Tujci se zaradi varnostnih razmer redko odločajo za obisk, mnoge države pa celo svetujejo, naj se potovanjem v Mjanmar izognejo.
Dežela kontrastov – od naravnih čudes do humanitarnih kriz
Naravna lepota in biotska raznovrstnost
Mjanmar se razteza od visokih planin na severu do tropskih obal na jugu, z mangrovami, gozdovi in rekami, kot je mogočni Irrawaddy. Dežela je bogata z naravnimi parki in ogroženimi vrstami, kot so azijski slon, bengalski tiger in različne vrste ptic. A krčenje gozdov, nezakonita sečnja in podnebne spremembe ogrožajo ta naravni raj.
Rohinške krize in begunci
Eden najtemnejših madežev v sodobni zgodovini Mjanmara je preganjanje muslimanske manjšine Rohingya, ki živi na zahodu države, v regiji Rakhine. Leta 2017 je vojska izvedla ofenzivo, zaradi katere je več kot 700.000 Rohingyov zbežalo v sosednji Bangladeš. Združeni narodi so to označili za etnično čiščenje, a notranji pritisk na vojaško oblast je ostal šibek.
Kaj prinaša prihodnost?
Mjanmar stoji na razpotju. Po eni strani je to dežela z bogato kulturo, izjemnimi naravnimi viri in ljudmi, ki si želijo miru in razvoja. Po drugi strani pa ostaja ujetnica lastne zgodovine – vojaške oblasti, etničnih napetosti in šibkih demokratičnih institucij.
Medtem ko svet spremlja, kaj se bo zgodilo z uklenjeno demokracijo v Mjanmaru, tamkajšnji ljudje tiho in vztrajno gradijo vsakdan. Včasih z molitvijo pred zlato pagodo, drugič s protestnim plakatom v roki, tretjič zgolj z mislijo, da bo morda jutri bolje kot danes.
