Zahodna obzorja nad Gorjanci so ta teden marsikoga presenetila z nenavadnim prizorom. Na nebu so se zvrstile tri temno obrobljene oblike, videti kot leteči krožniki. Mirujoči, ovalni in popolno zaobljeni oblaki so lebdel nad dolenjskim grebenom, medtem ko je v dolini pihal močan jugozahodni veter.
Lečasti oblaki v vetrovnem vremenu razkrivajo dinamične plasti ozračja
Čeprav se na prvi pogled zdi, kot da smo priča prizoru iz znanstvenofantastičnega filma, gre za popolnoma naraven pojav. Imenujejo se lečasti oblaki – pojav, ki nastane v natančno določenih atmosferskih razmerah, in ki s svojo obliko redno vznemirja radovednost opazovalcev.
Kako nastanejo lečasti oblaki
Atmosfersko valovanje nad grebeni
Lečasti oblaki (lat. altocumulus lenticularis) so posledica gibanja zraka preko naravnih ovir, kot so hribovja in gorski grebeni. Ko močan veter piha pravokotno na greben – v tem primeru jugozahodni veter čez Gorjance – se zrak začenja valoviti, podobno kot voda, ki teče preko kamna v reki.
V dvigajočem delu tega zračnega vala se zrak ohladi, vlaga v njem kondenzira in nastane oblak. Na točno določenem mestu – pogosto v vrhu tega vala – se oblikuje stacionarna oblačna struktura.
Oblak se zdi statičen, vendar zrak skozi njega neprestano kroži. Oblika je gladka, aerodinamična in včasih plastasta – kot lističi, ki se kopičijo eden nad drugim.
Zakaj delujejo kot NLP
Oblika brez robov in premikanja
Ena najbolj značilnih lastnosti lečastih oblakov je, da ne potujejo tako kot običajni oblaki. Medtem ko se okoliški zračni tokovi premikajo, lečasti oblaki lahko obstanejo na istem mestu ure in ure, kar je posledica dinamičnega ravnovesja v atmosferskih valovih.
Ko oblak ni videti, da bi se premikal, in ima hkrati popolno simetrično obliko, pogosto spominja na popularne predstave o neznanih letečih predmetih. Prav zaradi tega so lečasti oblaki velikokrat sprožili lažne prijave opažanj NLP-jev, zlasti v 20. stoletju.
Idealni pogoji za nastanek
Močan veter, stabilna plast in orografska ovira
Za nastanek lečastih oblakov morajo biti izpolnjeni trije osnovni pogoji:
- Stabilna plast ozračja v višjih plasteh, ki omogoča valovanje zraka,
- zadostna vlažnost, da se kondenzacija sploh zgodi,
- močnejši veter, ki piha čez greben ali oviro, na primer Gorjance, Pohorje ali Karavanke.
Na fotografiji, ki je bila posneta nad dolenjsko pokrajino, so ti pogoji očitno bili prisotni – močan jugozahodni veter je prinesel pravo kombinacijo dinamike in vlage.
Kje v Sloveniji jih najpogosteje opazimo
Najlepši so v bližini gora
Lečaste oblake najpogosteje vidimo nad območji, kjer teren omogoča vertikalno prisiljevanje zraka – torej nad gorami. V Sloveniji so zato tipični:
- nad Julijci in Karavankami, kadar piha jugozahodnik,
- nad Pohorjem ob močnem severnem vetru,
- nad Gorjanci, kot v primeru tega opažanja.
Opazovalci jih pogosto fotografirajo pri zahodu sonca, ko dobijo dramatično rožnato, oranžno ali celo škrlatno obarvanost.
Ali napovedujejo spremembo vremena
Pogosto spremljajo vetrovno ali nestabilno dogajanje
Čeprav sami po sebi niso nujno znak poslabšanja vremena, so lečasti oblaki pogosto povezani z vetrovnimi obdobji in spremembami v atmosferi. Njihova prisotnost lahko pomeni:
- večjo turbulenco v višjih plasteh – zlasti pomembno za letalstvo,
- možen prihod vremenske fronte,
- aktivno dogajanje v zgornjih slojih, ki lahko vpliva na nižjo atmosfero.
Piloti jih poznajo kot znak nevarnosti za jadralno letenje, saj ob njihovem nastanku pogosto nastanejo tudi rotorji – izjemno turbulentni zračni tokovi pod valovanjem.
Zračni valovi in jadralni šport
Navdih in izziv za pilote
Zračno valovanje, ki povzroča nastanek lečastih oblakov, je med letalci zelo cenjeno. Piloti jadralnih letal lahko s pomočjo teh valov dosežejo izjemne višine – tudi prek 10.000 metrov.
V Sloveniji so znani primeri takšnih letov iz Lesc, Postojne in Celja, kjer jadralci izkoriščajo valove, ki nastanejo ob prepišnosti čez Alpe in Dinaride.
Pojav lečastih oblakov je zato lahko tudi koristen pokazatelj, da je nad določeno regijo prisoten dovolj močan val za tovrstne lete.
Optične iluzije in ljudska domišljija
Ko narava zavede čute
Zaradi njihove neobičajne oblike, nenavadne statičnosti in pogosto nenaravne osvetlitve so lečasti oblaki postali priljubljen motiv na družbenih omrežjih. Številne fotografije so bile v preteklosti zmotno razglašene za NLP.
Tudi v slovenskih ljudskih pripovedkah najdemo omembo “oblakov, ki stojijo pri miru” – včasih so jih razumeli kot znanilce spremembe, v drugih primerih kot znamenje “nečesa nadnaravnega”.
