Netflix je leta 2025 presegel mejo 300 milijonov naročnikov in postal stalnica v vsakem domu, kjer obožujejo filme in serije. Toda cena naročnine, ki se marsikje zdi nizka, za druge pomeni velik finančni zalogaj. Nova globalna raziskava, ki jo je objavil portal Cloudwards, razkriva presenetljive razlike v dostopnosti med 100 državami sveta.
Velike razlike med severom in jugom
Raziskovalna ekipa je primerjala cene paketov Netflixa z ocenjenim medianskim dohodkom prebivalcev in izračunala, koliko ur dela povprečni zaposleni potrebuje za mesečno naročnino. Rezultati kažejo, da si na severu Evrope in v državah z visokimi dohodki lahko ogled Netflixa privoščijo skoraj brez razmisleka, medtem ko v revnejših državah naročnina pomeni večdnevno delo.
Netflix Standard: Norvežani do serij v pol ure
Pri paketu Netflix Standard so razlike najbolj očitne.
- Na Norveškem mora povprečen zaposleni delati le 24 minut, da si lahko privošči mesečno naročnino.
- Luksemburg in Islandija sta blizu, kar potrjuje visoko kupno moč severnoevropskih držav.
- Na drugi strani pa je Ruanda, kjer je potrebnih kar 35 ur in 12 minut dela, kar pomeni več kot štiri delovne dni.
Ob Ruandi se na dnu lestvice znajdejo tudi Etiopija, Zimbabve in Niger, kjer naročnina na Netflix predstavlja skoraj luksuz.
Netflix Basic: dostopnost za najnižji paket
Čeprav se morda zdi, da je najcenejši paket bolj dostopen, raziskava kaže, da tudi pri Netflix Basic razlike ostajajo ogromne.
- V Luksemburgu povprečni zaposleni za naročnino porabi le 17 minut dela.
- Med najbolj ugodnimi so tudi Avstralija, Norveška in Nemčija, kjer delavci potrebujejo manj kot pol ure.
- V Ruandi pa tudi najcenejši paket pomeni veliko breme: 17 ur in 35 minut dela, kar ustreza več kot dvema delovnima dnevoma.
Netflix Premium: luksuz za ene, tedensko delo za druge
Pri paketu Netflix Premium, ki omogoča več naprav in najboljšo kakovost slike, je razkorak še bolj očiten.
- V Luksemburgu in Norveški zadostuje manj kot ena šolska ura – natančneje 35 minut.
- Na drugem koncu spektra pa je spet Ruanda, kjer mora zaposleni za en mesec najdražjega paketa delati neverjetnih 44 ur in 1 minuto. To pomeni več kot pet delovnih dni.
Afrika je regija z največjimi izzivi
Analiza je jasno pokazala, da so afriške države tiste, kjer je Netflix najbolj nedostopen. V Ruandi, Etiopiji, Zimbabveju in Nigru naročnina presega realne zmožnosti povprečnih prebivalcev. Medtem ko je v Evropi in Avstraliji naročnina za večino ljudi majhen strošek, v Afriki pomeni precejšen del mesečnega dohodka.
Evropa in Zahod – pretočna televizija je skoraj samoumevna
V državah z visokimi plačami, kot so Norveška, Islandija, Nemčija in Avstralija, je Netflix postal povsem samoumevna storitev. Številni naročniki imajo brez težav tudi Premium paket, saj je strošek v primerjavi z dohodkom zanemarljiv.
Kaj pomenijo rezultati?
Raziskava Cloudwards opozarja na dejstvo, da globalni pretočni velikani, kot je Netflix, svoje cene prilagajajo lokalnim trgom, a razlike v dohodkih so kljub temu tako velike, da naročnina za marsikoga ostaja nedosegljiva.
Medtem ko je v razvitem svetu mesečna naročnina manj kot ena ura dela, drugod predstavlja skoraj tedensko plačo. To sproža vprašanja o enakopravnem dostopu do digitalne kulture in zabave, ki je v sodobnem svetu vedno pomembnejša.
Perspektiva prihodnosti
Strokovnjaki pričakujejo, da se bo Netflix še naprej prilagajal posameznim trgom. Pojavljajo se že eksperimentalni paketi, kot so mobilne naročnine z nižjo ceno, ki so namenjene trgom z nižjimi dohodki. Takšni modeli bi lahko zmanjšali razkorak, a vprašanje ostaja, ali bodo dovolj privlačni za uporabnike, ki si že zdaj težko privoščijo osnovne storitve.
Globalna sila, ki povezuje gledalce po vsem svetu
Netflix je postal globalna kulturna sila, ki povezuje gledalce po vsem svetu. Toda raziskava jasno kaže, da si ga ne morejo vsi privoščiti enako zlahka. Medtem ko Norvežani, Luksemburžani in Islandci za mesečno naročnino porabijo manj časa, kot ga mnogi porabijo za jutranjo kavo, morajo prebivalci Ruande in drugih afriških držav za isti privilegij delati več dni.
Ta razkorak odpira pomembno razpravo o dostopu do zabave in kulturnih vsebin v svetu, kjer digitalne platforme vse bolj oblikujejo naš vsakdan.
