Igra je bila vedno pomemben del otroštva, a zdi se, da današnji otroci vse manj časa preživijo v svobodni, spontani igri. Pod pritiskom staršev, ki jih želijo vključiti v izobraževalne dejavnosti, in zaradi privlačnosti digitalnih naprav, igra, ki je nekoč bila bistvo vsakdanjega življenja otrok, počasi izginja v ozadje. Kaj otroci izgubijo, ko se prenehajo igrati? In zakaj je igra tako pomembna za njihov razvoj?

Otroška igra
Koordinatorica izobraževalnih programov iz Evropske gimnazije, Svjetlana Careva, pojasnjuje, kako igra pomaga pri razvoju predšolskih otrok in jih pripravlja na življenje, šolo ter izzive, s katerimi se bodo soočili.
Igra in razvoj predšolskih otrok
Zakaj je igra pomembna? Igra je temeljni del otroštva, ne le zato, ker otrokom omogoča zabavo, ampak tudi zato, ker ima ključno vlogo pri njihovem kognitivnem, čustvenem in socialnem razvoju. Pedagog Vasily Suhomlinski je dejal: “Brez igre ni in ne more biti polnopravnega duševnega razvoja.” Igra, kot je dejal, je iskra, ki spodbuja otroško radovednost in jih uči ustvarjalnosti.
Med igro otroci hkrati živijo v dveh svetovih – resničnem in domišljijskem. Na primer, otrok lahko stoji poleg stola, a v svoji domišljiji je gasilec, stol pa je “goreča zgradba.” Sposobnost kombiniranja resničnosti in domišljije je ključna za njihov razvoj, saj jih uči reševanja problemov, prilagajanja novim situacijam in raziskovanja svojih sposobnosti.
Igra omogoča otrokom, da so popolnoma prisotni v trenutku. Daje jim priložnost, da se izrazijo in postanejo to, kar želijo, brez pritiska in načrtovanja. Skozi igro se učijo prevzemati različne vloge, se prilagajati ter sodelovati z drugimi, kar so vse veščine, ki jih bodo potrebovali v šoli in kasneje v življenju.
Kaj preprečuje današnjim otrokom, da bi se igrali? Čeprav so igre in aktivnosti na prostem nekoč bile del vsakdana otrok, danes več dejavnikov zavira njihovo naravno željo po igri.
Natrpani urniki: Veliko staršev čuti pritisk, da svojim otrokom omogočijo čim več “razvojnih” dejavnosti. V želji, da bi jim zagotovili najboljše izobraževalne možnosti, starši pogosto preobremenijo otrokove urnike z različnimi tečaji, športnimi treningi in dodatnimi urami, pri čemer ostane zelo malo časa za prosto igro.
Nevidni rezultati: Za razliko od izobraževalnih dejavnosti, ki pogosto ponujajo hitre in vidne rezultate, kot so učenje matematike ali jezikov, igra ne prinaša takojšnjih oprijemljivih rezultatov. To pri mnogih starših vzbuja vtis, da igra ni koristna ali pomembna, čeprav je prav igra osnova, na kateri se gradijo mnoge druge veščine.
Tehnologija in digitalne naprave: Otroci danes preživijo vedno več časa pred zasloni, bodisi z video igrami, televizijo ali na družbenih omrežjih. Ti vsebinski viri ne puščajo prostora za dolgčas, ki je pogosto sprožilec ustvarjalnosti in spontane igre.
Igra ni le zabava
Kaj se otroci naučijo skozi igro? Igra ni le zabava – je ključni pripomoček za učenje in razvoj otroka. Skozi igro otroci:
- Razvijajo organizacijske veščine, saj se naučijo, kako se spopasti z izzivi in težavami, ki se nepričakovano pojavijo med igro.
- Izboljšujejo svoje komunikacijske sposobnosti, učijo se poslušati, izražati svoje misli in se pogajati z drugimi.
- Razvijajo kognitivne sposobnosti, kot so analiza, sinteza in primerjava.
- Razvijajo prostorsko mišljenje skozi igre na prostem, saj se naučijo, kako se različni predmeti med seboj povezujejo v prostoru.
- Razvijajo čustveno inteligenco, saj izražajo različna čustva in se učijo, kako jih prepoznati in nadzorovati.
Ustvarjalno in raziskovalno okolje
Kako spodbuditi otroke k večji igri? Da bi spodbudili otroke k igri, morajo odrasli ustvariti okolje, ki jih spodbuja k raziskovanju in ustvarjalnosti. Prostor za igro naj bo prilagodljiv, z dovolj prostora za prosto gibanje, igrače pa ni treba, da so sofisticirane – včasih so najboljši materiali najpreprostejši, kot so tkanine, škatle, kamni ali papir.
Starši naj se izogibajo prevelikemu vmešavanju v igro. Namesto da otroku povedo, kaj je “pravilno” ali “napačno,” naj raje spremljajo igro in nudijo podporo, ko je potrebna, s postavljanjem vprašanj, ki spodbujajo otroka k razmišljanju in ustvarjalnosti.