Hrvaška obala je posejana s svetilniki, vendar med njimi le nekaj stolpov res izstopa po višini. Če primerjamo višino samega svetilniškega stolpa, ne pa nadmorske višine luči, je na vrhu Veli Rat na Dugem otoku. Za njim sledijo Porer, Savudrija, Stončica in Tajer.
Pri tej primerjavi je razlika pomembna. Svetilnik na Palagruži ima na primer luč kar 110 metrov nad morjem, vendar njegov stolp meri le 22 metrov. Zato ga med pet najvišjih stolpov ne uvrščamo.
| Mesto | Svetilnik | Lokacija | Višina stolpa |
|---|---|---|---|
| 1. | Veli Rat | Dugi otok | 36 m* |
| 2. | Porer | pred Premanturo | 35 m |
| 3. | Savudrija | Istra | 29 m |
| 4. | Stončica | Vis | 28 m |
| 5. | Tajer | Sestrica Vela pri Kornatih | 26 m |
* Pri Velem Ratu se pogosto pojavlja tudi podatek 42 metrov, zato je pri njem potrebna kratka razlaga.
1. Veli Rat na Dugem otoku
Najvišji med peterico stoji na severozahodnem rtu Dugega otoka. Svetilnik Veli Rat je bil zgrajen leta 1849 in je danes ena najbolj prepoznavnih znamenitosti tega dela zadarskega arhipelaga.
Aktualni navtični podatki hrvaškega Plovputa navajajo 36 metrov visoko kulo, svetloba pa je 41 metrov nad srednjo gladino morja. Glavna luč je vidna do 22 navtičnih milj.
V številnih turističnih opisih boste kljub temu našli podatek, da je svetilnik visok 42 metrov. Celo starejše gradivo Plovputa ga opisuje kot 42 metrov visokega in najvišjega na Jadranu. Razlika je najverjetneje posledica različnih načinov merjenja celotne svetilniške konstrukcije in samega stolpa.
Tu bi v članku uporabil tvojo lastno fotografijo Velega Rata. To je zelo dobra dodana vrednost, saj imaš pri članku o potovanjih po Jadranu svojo fotografijo kraja, o katerem dejansko pišeš.
Predlagan podpis:
Veli Rat na severozahodu Dugega otoka velja za najvišji hrvaški svetilnik. Foto: vsezamojdan.si
2. Porer pred južno Istro
Le malo nižji je Porer, ki stoji na majhni hridi pred Premanturo in rtom Kamenjak. Že njegov položaj daje dober občutek, zakaj je bil takšen svetilnik sploh potreben. Okoli njega je odprto morje, hrid pa je široka le približno 90 metrov.
Plovput v tehnični dokumentaciji navaja, da je bil svetilnik zgrajen leta 1833 in da ima 35 metrov visok stolp, postavljen sredi kamnite stavbe za svetilničarje. Hrid leži približno 2,5 kilometra od južnega dela Istre.
Porer se zato po višini stolpa zelo približa Velemu Ratu.
3. Savudrija je najstarejša med njimi
Savudrijski svetilnik ima drugo posebnost. Ne izstopa samo zaradi višine, ampak je najstarejši delujoči svetilnik na Hrvaškem. Zgrajen je bil leta 1818 na skrajnem severozahodu Istre.
Pri podatkih o višini se tudi tukaj pojavljata dve številki. Višina svetlobnega žarišča nad morjem znaša približno 36 metrov, sama svetilniška kula pa meri 29 metrov.
Prav ta razlika lepo pokaže, zakaj lestvice svetilnikov niso vedno enake. Nekateri viri navajajo višino celotnega objekta ali luči nad morjem, drugi pa samo višino stolpa.
4. Stončica na Visu
Na severovzhodnem delu Visa stoji Stončica, zgrajena leta 1865. Njen kamniti stolp meri 28 metrov, svetloba pa je približno 38 metrov nad morjem.
Svetilnik je opazen tudi zaradi svojega položaja. Stoji na rtu, obrnjenem proti Hvarskemu kanalu in odprtemu delu Jadrana.
Glavna luč ima po objavljenih podatkih doseg 30 navtičnih milj, zato Stončica ni med največjimi samo po višini stolpa, temveč ima tudi zelo velik svetlobni doseg.
5. Tajer ob Kornatih
Peterico zaključuje svetilnik na otočku Sestrica Vela, ki ga večina pozna pod imenom Tajer. Stoji severovzhodno od Kornatov, med območjem Telašćice in kornatskim otočjem.
Zgrajen je bil leta 1876. Plovput navaja 26 metrov visok stolp, svetlobni vir pa je 47 metrov nad morjem. Glavna luč doseže 20 navtičnih milj.
Tajer je tudi vizualno drugačen od številnih drugih jadranskih svetilnikov. Njegov stolp je izrazito poudarjen in stoji ob veliki svetilničarski stavbi, zaradi česar ga je z morja težko zamenjati za katerega drugega.
Palagruža je najvišje nad morjem, vendar nima najvišjega stolpa
Prav Palagruža povzroča največ zmede pri podobnih lestvicah. Svetilnik stoji visoko na otoku in ima luč 110 metrov nad srednjo gladino morja, kar je izjemna številka. Sam stolp pa po podatkih Plovputa meri samo 22 metrov.
Zato je pri vprašanju »kateri je najvišji svetilnik« vedno treba pogledati, kaj se pravzaprav meri. Če merimo stolp, je na vrhu Veli Rat. Če bi primerjali višino svetlobe nad morjem, bi bila lestvica povsem drugačna.
Za obiskovalca Dugega otoka je Veli Rat zato zanimiv tudi brez primerjav. Stolp je že od daleč izrazita orientacijska točka severnega dela otoka, njegova višina pa ga postavlja na sam vrh hrvaških jadranskih svetilnikov.
