Najdražji del dopusta se včasih ne skriva v apartmaju, gorivu ali kosilu ob morju, temveč v hladilniku, ki ga doma pustimo napol polnega. Nekaj jogurtov, odprta kisla smetana, kos sira, mehko sadje, ostanek mesa, solata v predalu in lonček namaza se pred odhodom zdijo malenkosti. Po vrnitvi pa se iz njih hitro razvije neprijeten vonj, zavržena hrana in občutek, da smo denar pustili tam, kjer ga najlažje spregledamo.
Pregled zalog pred dopustom je ena tistih domačih navad, ki ne zahteva veliko časa, a lahko prepreči precej slabe volje. Ne gre samo za pospravljanje. Gre za načrt, s katerim zadnje dni pred odhodom pojemo, zamrznemo, podarimo ali porabimo tisto, kar bi se sicer pokvarilo. Pri družinah, ki pred počitnicami že tako hitijo s pakiranjem, pranjem perila in urejanjem poti, je takšen pregled lahko razlika med mirnim odhodom in kaotičnim vračanjem.
Hladilnik naj bo prvi na vrsti
Najbolj občutljiva hrana je običajno v hladilniku. Mlečni izdelki, mesnine, jajca, sveže meso, ribe, odprti namazi, kuhana hrana, mehko sadje in zelenjava imajo omejen rok. Pred dopustom je zato smiselno hladilnik pregledati vsaj dva ali tri dni pred odhodom, ne šele zadnji večer.
Najprej preverimo odprte izdelke. Lonček smetane, majoneza, skuta, jogurt, pesto ali paradižnikova omaka se po odprtju ne ravnajo več samo po datumu na embalaži. Če jih ne bomo porabili, je bolje, da jih vključimo v obrok še pred odhodom. Iz skute lahko nastane namaz, iz zelenjave juha, iz jajc omleta, iz ostankov sira pa hitra večerja.
Zadnji obroki naj porabijo tisto, kar že imate
V dneh pred dopustom se splača kuhati iz hladilnika, ne iz trgovine. To pomeni manj nakupovanja in več porabe domačih zalog. Testenine z ostanki zelenjave, rižota, solata s kuhanimi jajci, popečeni sendviči, zelenjavna juha ali tortilje so jedi, ki prenesejo različne kombinacije.
Takšno kuhanje ni samo varčno. Je tudi praktično, ker zmanjšuje količino hrane, ki bi jo morali pred odhodom reševati v zadnji minuti.
Zamrzovalnik je rešitev, vendar ne za vse
Veliko hrane lahko pred dopustom prestavimo v zamrzovalnik, vendar to ni čarobna rešitev za vse. Kruh, zrele banane, jagodičevje, nekatere kuhane jedi, juhe, omake in pečeno meso se lahko dobro zamrznejo. Solata, kumare, paradižnik z veliko vode in nekateri mlečni izdelki pa po odtajanju pogosto izgubijo teksturo.
Pred zamrzovanjem hrano razdelimo na manjše porcije. Tako jo bomo po vrnitvi lažje uporabili. Dobro je tudi napisati datum in vsebino, saj se po nekaj tednih v zamrzovalniku hitro pozabi, kaj je v posodi.
Po vrnitvi vas lahko čaka pripravljen obrok
Najbolj prijeten del premišljenega zamrzovanja je prvi dan po dopustu. Namesto da bi utrujeni tekli v trgovino ali naročali hrano, lahko iz zamrzovalnika vzamemo juho, golaž, omako za testenine ali kos kruha. Tako se prihranek pokaže še po vrnitvi.
>>> Kako shraniti limonin sok, da ga imate vedno pri roki
Špajza skriva tihe stroške
Pred dopustom pogosto pogledamo hladilnik, špajzo pa pustimo pri miru. A prav tam se poleti hitro pokažejo težave. Moka, riž, kosmiči, testenine, oreščki, suho sadje in drobtine lahko ob toplejših dneh privabijo molje ali druge škodljivce, posebej če so embalaže odprte.
Pred odhodom je pametno odprte vrečke presuti v dobro zaprte kozarce ali posode. Če je v omari več načetih paketov iste hrane, jih združimo, kadar je to smiselno, in porabimo starejše zaloge najprej. Večje odprte količine oreščkov, semen in polnozrnatih izdelkov je v vročem delu leta včasih bolje hraniti v hladilniku ali zamrzovalniku, saj vsebujejo maščobe, ki lahko postanejo žarke.
Sadje in zelenjava ne čakata na vrnitev
Sadje na pultu je pred dopustom posebna past. Banane, breskve, marelice, jagode, češnje in paradižnik lahko v nekaj dneh prezorijo. Če jih ne boste vzeli s seboj, jih porabite takoj, zamrznite ali predelajte.
Iz sadja lahko nastane kompot, smuti osnova, marmeladni preliv, pecivo ali zamrznjene porcije za poznejšo uporabo. Zelenjavo je mogoče speči, skuhati v juho ali narezati za hitro jed. Najslabša možnost je, da jo pustimo »za potem«, če vemo, da nas več dni ne bo.
Sosed, družina ali prijatelj so boljši od smeti
Če hrane ne morete porabiti, jo pravočasno ponudite komu drugemu. Zabojček solate, nekaj sadja, jajca ali neodprti izdelki z dobrim rokom so lahko komu koristni. Hrana, ki konča v smeteh, je najdražja hrana v gospodinjstvu, ker smo zanjo plačali, potem pa od nje nismo imeli nič.
Nakup pred dopustom naj bo kratek in premišljen
Zadnji obisk trgovine pred odhodom naj bo skromen. Kupimo le tisto, kar bomo zanesljivo porabili do odhoda ali vzeli s seboj. Velika akcijska pakiranja se pred dopustom pogosto ne izplačajo, posebej pri svežih izdelkih.
Pametno je ločiti hrano za pot od hrane za domačo porabo. Prigrizki, voda, sadje, sendviči in kava za pot naj bodo pripravljeni posebej, da zaradi njih ne kupimo še polovice trgovine. Dopustniško razpoloženje nas hitro prepriča, da potrebujemo več, kot bomo res pojedli.
Dom naj vas pričaka brez neprijetnih presenečenj
Pred odhodom izpraznite koš za smeti, odstranite ostanke hrane iz pomivalnega korita, preverite sadje na pultu in obrišite morebitne madeže v hladilniku. Če bo hladilnik ostal skoraj prazen, bo po vrnitvi preglednejši in manj tvegan za vonjave.
Majhen pregled zalog pred dopustom je domača rutina, ki združuje varčnost, higieno in mir. Ne zahteva popolnosti, le nekaj pozornosti. Najboljši dopust se začne lažje, če za sabo ne pustimo hrane, ki se bo med našo odsotnostjo pokvarila. Po vrnitvi pa je občutek neprimerno boljši, če nas doma ne pričaka vonj iz hladilnika, temveč urejena kuhinja in morda celo pripravljen obrok v zamrzovalniku.
