Petek, 13. november 2026, je datum, ki so ga znanstveniki pred 66 leti zapisali v raziskavi, objavljeni v ugledni znanstveni reviji Science. Po njihovem matematičnem modelu bi lahko svetovno prebivalstvo na ta dan doseglo teoretično neskončnost. Izračun je bil tako nenavaden, da je raziskava dobila naslov, ki je neposredno omenjal sodni dan.
Toda to ne pomeni, da se bo 13. novembra 2026 svet končal. Raziskovalci niso napovedovali dejanske katastrofe na določen dan, temveč so z matematičnim modelom pokazali, kaj bi se zgodilo, če bi se svetovno prebivalstvo še naprej povečevalo z enako hitrostjo kot v preteklih stoletjih. Takšen razvoj dogodkov se ni uresničil.
Kako so znanstveniki prišli do 13. novembra 2026?
Raziskavo je vodil avstrijsko-ameriški fizik Heinz von Foerster, pri delu pa sta sodelovala še Patricia M. Mora in Lawrence W. Amiot z Univerze Illinois. Objavljena je bila 4. novembra 1960 v reviji Science.
Avtorji so analizirali zgodovinske podatke o številu prebivalcev Zemlje v približno dveh tisočletjih. Ugotovili so, da prebivalstvo ni naraščalo zgolj eksponentno, temveč še hitreje.
Takšno rast imenujemo hiperbolična oziroma v obravnavanem primeru hiperbolično pospešujoča se rast. Poenostavljeno povedano to pomeni, da se število ljudi povečuje vse hitreje, matematična krivulja pa se približuje točki, pri kateri izračunana vrednost postane neskončna.
Ko so raziskovalci zgodovinske podatke vnesli v model in nadaljevali izračun v prihodnost, so prišli do presenetljivo natančnega datuma: petka, 13. novembra 2026.
Naslov njihove raziskave je opozarjal, da bi se na ta dan človeška populacija približala neskončnosti, če bi se rast nadaljevala po dotedanjem vzorcu.
“Naši potomci ne bodo stradali, temveč jih bo zmanjkalo prostora”
Von Foerster in sodelavci so svoje ugotovitve predstavili tudi s provokativnim opozorilom, da prihodnjih generacij ne bo nujno pokončalo pomanjkanje hrane, temveč prenatrpanost.
Raziskava je nastala v obdobju, ko se je svetovno prebivalstvo hitro povečevalo. Leta 1960 je na Zemlji živelo približno tri milijarde ljudi, le nekaj desetletij pozneje pa se je njihovo število že več kot podvojilo.
Strah pred prenaseljenostjo je bil zato takrat precej razširjen. Raziskovalci so se spraševali, ali bodo zaloge hrane, vode in drugih naravnih virov lahko sledile tako hitri rasti prebivalstva.
Vendar je imela raziskava pomembno omejitev. Matematični model je temeljil na predpostavki, da se bodo pretekli demografski trendi nadaljevali brez večjih sprememb. Ni mogel zanesljivo predvideti prihodnjega zmanjševanja rodnosti, sprememb družbe in razvoja tehnologije.
Kaj danes pravijo Združeni narodi?
Današnje demografske napovedi so bistveno drugačne od tistih iz leta 1960.
Po poročilu Združenih narodov World Population Prospects 2024 je na Zemlji leta 2024 živelo približno 8,2 milijarde ljudi. Svetovno prebivalstvo naj bi se še naprej povečevalo, vendar precej počasneje, kot so nekoč pričakovali.
Koliko ljudi bo živelo na Zemlji?
Premaknite časovnico in poglejte, kako se je svetovno prebivalstvo spreminjalo ter kaj napovedujejo Združeni narodi.
Prikazane so tri ključne vrednosti iz projekcije ZN, ne neprekinjena letna napoved. Po osrednjem scenariju Združenih narodov bo svetovno prebivalstvo doseglo vrh pri približno 10,3 milijarde ljudi sredi osemdesetih let tega stoletja. Nato naj bi začelo postopoma upadati in do leta 2100 doseglo približno 10,2 milijarde.
Glavni razlog za drugačno napoved je zmanjševanje rodnosti. V številnih državah se že danes rodi manj otrok, kot bi jih bilo potrebnih za dolgoročno ohranjanje števila prebivalcev brez priseljevanja.
Združeni narodi ocenjujejo, da se je povprečno število otrok na žensko po svetu znižalo in je leta 2024 znašalo približno 2,3.
Ura sodnega dne je medtem najbližje polnoči doslej
Čeprav se matematična napoved iz leta 1960 ni uresničila, znanstveniki še vedno opozarjajo na nevarnosti, ki bi lahko resno ogrozile človeštvo. Eden najbolj prepoznavnih simbolov teh opozoril je ura sodnega dne, ki jo od leta 1947 uporablja organizacija Bulletin of the Atomic Scientists.
Januarja 2026 so znanstveniki kazalce premaknili na 85 sekund do polnoči. To je najbližje simbolični polnoči v zgodovini ure. Leta 2025 je kazala 89 sekund do polnoči.
Raziskovalci so pri svoji odločitvi opozorili predvsem na nevarnost jedrskega spopada, podnebne spremembe, biološke grožnje in tveganja, povezana z razvojem umetne inteligence.
Ura ni dejanski odštevalnik časa do konca sveta. Gre za simbolično oceno globalnih tveganj, ki jo strokovnjaki redno posodabljajo.
Kaj se bo torej zgodilo 13. novembra?
Z znanstvenega vidika ni nobenega razloga za pričakovanje, da se bo 13. novembra 2026 zaradi napovedi iz leta 1960 zgodila svetovna katastrofa.
Datum predstavlja matematično mejo starega modela, ne pa dogodka, ki bi ga lahko napovedali z astronomskimi ali fizikalnimi meritvami.
Raziskava kljub temu ostaja zanimiv primer tega, kako hitro lahko dolgoročna napoved postane nezanesljiva, kadar temelji na predpostavki, da se družbene razmere ne bodo spreminjale.
Ko bo 13. november letos vendarle prišel, bo od objave raziskave minilo skoraj natanko 66 let. Datum bo tako predvsem priložnost za primerjavo nekdanjih strahov pred prenaseljenostjo z današnjimi demografskimi izzivi, med katerimi sta v številnih državah vse pomembnejša nizka rodnost in staranje prebivalstva.
