Kremšnita ima pri Slovencih poseben status. Ni zgolj sladica, temveč merilo, spomin in pogosto tudi predmet razprav. Ena najbolj iskanih različic je kremšnita v razmerju 7x7x7 cm, kjer se plasti ujamejo v ravnovesje in kos ni ne prevelik ne premajhen. Takšna mera ni naključje, temveč rezultat dolgoletne prakse.
Zakaj pravilo 7x7x7 deluje?
Pri dobri kremšniti ni pomemben le okus, temveč tudi občutek ob ugrizu. Sedem centimetrov testa, sedem centimetrov vaniljeve kreme in sedem centimetrov smetanove plasti ustvarijo strukturo, ki se ne seseda, hkrati pa ni težka.
Na mizo boste postavili kos, ki ga je mogoče jesti z vilico brez razpadanja in brez občutka prenasičenosti. Ta razmerja so uporabna tudi doma, saj omogočajo enakomerno rezanje in lep videz na krožniku.
Osnova: listnato testo
Za klasično kremšnito potrebujemo dve plasti pečenega listnatega testa. Testo se razvalja tanko, prebode z vilico in peče ločeno, da ostane ravno in hrustljavo. Pomembno je, da se testo po peki popolnoma ohladi, sicer bo vlaga iz kreme zmehčala spodnjo plast.
Nasvet za pravo višino
Listnato testo po peki meri približno dva do tri centimetre. Ker se pri sestavljanju nekoliko stisne, v končni meri prispeva približno dva centimetra v skupno višino.
Vaniljeva krema je srce kremšnite
Vaniljeva krema je ključna plast in mora biti dovolj čvrsta, da drži obliko. Pripravimo jo iz mleka, rumenjakov, sladkorja, vanilje in malo moke ali škroba. Beljake stepemo v trd sneg in jih na koncu nežno vmešamo v vročo kremo. Prav ta korak da kremi značilno zračnost in volumen. Ko se krema ohladi, doseže približno sedem centimetrov višine, če jo enakomerno razporedimo po testu v pekaču.
Plast iz smetane – za ravnotežje
Stepena sladka smetana brez dodatkov naj bo čvrsta, a ne suha. Njen namen ni prevladovati, temveč uravnotežiti bogato vaniljevo plast. Enakomerno jo razporedimo po ohlajeni vaniljevi kremi in pazimo, da ne pritiskamo premočno.
Smetanova plast naj bo debela približno sedem centimetrov, kar pomeni, da uporabimo dovolj smetane in jo razporedimo z ravnim gibom.
Sestavljanje po pravilu sedmic?
Na dno pekača položimo prvo plast listnatega testa. Sledi vaniljeva krema, nato smetanova plast. Zaključimo z drugo plastjo testa, ki jo položimo rahlo, brez pritiska. Pred rezanjem naj kremšnita počiva vsaj nekaj ur v hladilniku, da se plasti stabilizirajo. Rezanje je najlažje z dolgim, ostrim nožem, ki ga med rezi obrišemo.
Zakaj je ta kremšnita primerna tudi za domačo peko
Recept po merah ne zahteva tehtnice pri rezanju in omogoča lep, enakomeren rezultat. Kosi so dovolj veliki za sladico, a ne preveliki, zato se dobro obnesejo tudi pri pogostitvah. Takšna kremšnita ni le vizualno privlačna, temveč tudi uravnotežena po okusu. Prav zato ostaja ena najbolj iskanih in priljubljenih različic te klasične sladice.
