Rukola je ena tistih rastlin, ki očarajo že s prvim listom. Njena rahlo pikantna aroma, svežina in hitro dozorevanje jo uvrščajo med najbolj hvaležne pridelke na domačem vrtu ali balkonu. Marsikdo jo goji zaradi preprostosti, drugi zaradi okusa, tretji pa zato, ker z njo vsaka solata zadiha.
Pogosto pa ostane neizkoriščena možnost, ki rukolo dela še posebej dragoceno – njen sposobnost ponovne rasti po obiranju. Rukola ni le solatnica za enkratno uporabo. Če jo odrežemo pravilno, nam lahko enkratna setev služi več tednov ali celo mesecev.
Rukola ni solata za enkrat. Če jo znamo pravilno rezati
Večina ljudi rukolo poreže tik nad zemljo, jo vrže v skledo in že razmišlja o naslednji setvi. A to ni nujno. Rastlina se ob pravilni obdelavi hitro obnovi. Ključ je v nepoškodovani rastni točki, ki se nahaja tik nad koreninskim vratom.
Če rastline ne porežemo prenizko, ostane osrednji del živ in zdrav, kar rukoli omogoči, da v nekaj dneh razvije nove liste. Praksa kaže, da lahko v optimalnih pogojih rukolo režemo tudi do štirikrat, preden se izčrpa ali začne cveteti.
Kolikokrat lahko režemo rukolo?
Odvisno od pogojev – predvsem svetlobe, vode in temperature. V hladnejšem in vlažnem vremenu se rukola bolje obnavlja. V vročini pa hitro uide v cvet in takrat postane grenka.
Pri pomladni setvi lahko pričakujemo tri do štiri obrezovanja, preden je pridelek neuporaben za kulinarične namene. Jeseni, ko so temperature bolj enakomerne, pa je možnost več obrezov še večja.
Kako pravilno porežemo rukolo?
Da bo rastlina znova pognala, sledimo naslednjim korakom:
- Ne režemo prenizko. Naj bo približno 2–3 cm nad tlemi.
- Režemo z ostrimi škarjami ali nožem, ne s trganjem.
- Ne poškodujemo srčike – to je osrednji del, iz katerega izraščajo novi listi.
- Obrežemo zjutraj, ko so listi najbolj sveži.
Če rukolo režemo pravilno, rastlina že po nekaj dneh razvije nove poganjke. Ti so običajno nežnejši in z blažjo aromo kot začetni listi.
Kako spodbudimo ponovno rast?
Po obiranju rukole jo je treba dobro zaliti. V vročem vremenu jo je priporočljivo zaščititi pred opoldanskim soncem z mrežo ali drugo rastlino v bližini.
Dodatek tekočega ekološkega gnojila iz kopriv ali komposta bo rukoli dal nov zagon. Prav tako pomaga plitvo rahljanje zemlje okoli rastline, s čimer izboljšamo kroženje zraka in vodo v koreninski coni.
Kdaj rukola ne bo več odgnala?
Tudi najbolj potrpežljive rastline imajo svoje meje. Rukola bo prenehala poganjati, če:
- jo odrežemo prenizko,
- je temperatura previsoka (nad 27 °C),
- začne tvoriti cvetni poganjek,
- so listi okuženi ali napadeni s škodljivci,
- je zemlja izčrpana brez dodatkov hranil.
Ko rukola zacveti, se njen okus spremeni. Postane močno grenka, listi otrdijo, aroma pa izgubi svežino. Takrat je bolje pustiti rastlino, da razvije semena in jo v prihodnosti znova posejemo.
Je rukola primerna za rezanje tudi v loncu?
Absolutno. Prav v loncih se najbolje vidi, kako hitro se rastlina po rezi obnovi. Posoda naj ima vsaj 15 cm globine in dobro drenažo. Zalivamo redno, a brez zastajanja vode.
Rukola v loncu je še posebej primerna za mestna okolja, kjer prostor omejuje količino pridelka. Z vsako novo rastjo pa se pridelek podvoji.
Kaj pa prezimna rukola?
Obstajajo sorte, ki dobro prenašajo tudi nižje temperature. Če rukolo sejemo pozno poleti, lahko pod netkanim prekrivalom ali v rastlinjaku obrodijo še globoko v jesen. V toplejših podnebjih pa celo čez zimo.
V tem primeru je ponovna rast še pomembnejša, saj omogoča kontinuirano oskrbo z listi, ko druge solate odmrejo.
Kdaj sejati in kdaj rezati?
Idealno je sejati vsaka dva do tri tedne, če želimo neprekinjen pridelek. A če izkoriščamo ponovno rast, lahko s prvo setvijo v marcu in pravo nego rukolo režemo do konca junija, brez nove setve.
Jeseni jo sejemo avgusta ali v začetku septembra. Rastline bodo hitreje rasle, če bo zemlja še topla, in bo obiranje možno vse do prvega mraza.
Kako kombinirati rukolo z drugimi rastlinami?
Rukola je idealna spremljevalka redkvice, solate in špinače. V visoki gredi jo lahko posejemo na rob, saj ne potrebuje veliko prostora.
Dobro uspeva ob korenju, saj njena aroma odganja nekatere škodljivce. Ni pa priporočljivo, da jo sejemo več let zapored na isto mesto, ker izčrpa tla. Rotacija posevkov naj vključuje vsaj eno leto premora.
Rukola kot del samooskrbnega vrta
Če želimo zmanjšati obisk trgovin in jesti lokalno, je rukola ena najboljših zelenjav za začetek. Zaradi hitre rasti in možnosti večkratnega obiranja ponuja visoko donosnost na majhni površini.
V kombinaciji z drugimi listnatimi rastlinami zagotavlja pestrost jedilnika, svežino in popoln nadzor nad pridelavo brez pesticidov.
Če jo pustite v cvet, vas lahko preseneti
Mnogi pustijo kakšno rastlino rukole, da gre v cvet in razvije semena. Cvetovi so drobni, belkasti in privabljajo opraševalce. Semena lahko uporabite za novo setev, obenem pa so mlade cvetne bilke užitne in zanimive kot okras solatam.
Seme rukole se lahko shranjuje do tri leta, najbolje v papirnati vrečki v suhem prostoru. Takšna samozadostnost je eden od razlogov, zakaj se rukola vrača na številne vrtove.
Vrnitev listov, ki naredijo solato nepozabno
Občutek, ko rukola po obiranju znova oživi, je prav poseben. Vrtnar dobi potrditev, da mu rastlina zaupa, narava pa nagrajuje potrpežljivost. Takšen cikel vzajemnosti med človekom in rastlino je danes dragocen.
Zato naslednjič, ko boste prijeli za škarje, pomislite … Morda pa ni treba vsega porezati do tal. Morda vas rukola še preseneti.
