Načrtovanje zelenjavnega vrta pogosto pomeni izbiro semen, pripravo zemlje in veliko potrpežljivosti. A kljub skrbnemu delu in natančnemu upoštevanju navodil številnim vrtičkarjem določene vrtnine preprosto ne uspejo. Vzrok za to ni vedno v kakovosti semen ali nepravilni globini sejanja – temveč v tem, da nekaterih vrst zelenjave sploh ni smiselno vzgajati iz semen.
Številne priljubljene vrtnine, ki jih redno uporabljamo v kuhinji, se hitreje, enostavneje in zanesljiveje vzgajajo iz gomoljev, čebulčkov, korenik ali sadik. Tako ne le skrajšamo čas do prvega pridelka, temveč tudi izboljšamo kakovost, zmanjšamo možnost bolezni in povečamo verjetnost uspeha.
V nadaljevanju predstavljamo pet rastlin, ki jih je bolje saditi kot sejati – skupaj z nasveti, kako se tega lotiti.
Česen: večji in hitrejši pridelek iz strokov
Semena česna zahtevajo leto dni več potrpežljivosti
Čeprav česen tehnično lahko vzgojimo iz semen (oz. bulbili), se večina vrtičkarjev odloči za sajenje strokov. Razlog je preprost: česen, vzgojen iz stroka, dozori v približno osmih mesecih, medtem ko pridelava iz semen pogosto zahteva vsaj dve leti. Poleg tega rastline, vzgojene iz bulbilev, pogosto obrodijo manjše in manj kakovostne glavice.
Najboljši rezultat boste dosegli, če jeseni (od konca oktobra do sredine novembra) posadite trde, zdrave stroke česna. Ločite jih tik pred sajenjem, saj se s tem ohrani svežina. Glavice kupujte pri lokalnih pridelovalcih ali na semenjskih izmenjavah – ne uporabljajte kupljenega česna iz trgovine, ki pogosto prihaja iz tujine in ni prilagojen našemu podnebju.
Čebula: seti dajo zanesljivejši rezultat kot semena
Mlade čebulice so bližnjica do polnih glav
Čeprav je čebulo mogoče sejati neposredno v zemljo, ima ta način več slabosti. Sejana čebula ima daljši čas rasti, je občutljivejša na bolezni in zahteva zgodnje sejanje – takoj, ko je zemlja po zimi primerna za obdelavo. Marsikomu to predstavlja izziv, zlasti če nimajo rastlinjaka ali prostora za predhodno vzgojo.
Zato številni vrtičkarji raje uporabijo čebulne sete – majhne, že oblikovane čebulice, ki so ostanek pretekle sezone. Ti se sadijo spomladi in zelo hitro razvijejo v polno čebulo, pripravljeno za pobiranje poleti. Prednost je tudi v tem, da jih lahko posadimo neposredno v zemljo brez posebne predpriprave. Vrtne trgovine ponujajo mešane sete rdeče, bele in rumene čebule že za nekaj evrov.
Krompir: gomolji namesto semen za poln pridelek
Krompirjeva semena niso za domači vrt
Čeprav krompir zraste iz rastline, ki ima plodove s semeni, ta niso uporabna za domačo pridelavo. T. i. pravi krompirjevi plodovi so strupeni in rastline, vzgojene iz njih, pogosto ne ponovijo lastnosti matične rastline. Tako je rast počasna, rezultat pa nepredvidljiv.
Namesto tega uporabimo semenski krompir – to so gomolji, ki jih posebej gojijo za sajenje. Vsak gomolj ima očesca, iz katerih požene nova rast. Gomolje lahko razrežemo tako, da ima vsak kos vsaj eno razvito očesce. Posadimo jih spomladi, najbolje po ledenih možeh. Gomolje je priporočljivo pred sajenjem nekaj dni »nakaliti« na svetlem, da se očesca razvijejo v klice.
Krompir iz trgovine pogosto ni primeren za sajenje, saj je tretiran s sredstvi proti kaljenju in lahko prenaša bolezni.
Sladki krompir: ne gomolj, temveč sadika
Sladki krompir ni krompir in ne raste iz gomolja
Sladki krompir, kljub imenu, ni sorodnik navadnega krompirja. Gre za rastlino iz družine slakovk, ki se razmnožuje s t. i. poganjki, ki zrastejo iz že vzklilih gomoljev. Te poganjke odrežemo in posadimo neposredno v zemljo.
Čeprav lahko v toplem okolju tudi sami vzgojimo slip iz kupljenega sladkega krompirja, večina vrtičkarjev začne sezono z že pripravljenimi sadikami. Te morajo imeti več zdravih listov in dobro razvite koreninice. Sadimo jih po zadnji zmrzali, saj so občutljive na mraz. V Sloveniji jih gojimo na dvignjenih gredah, z zastirko in dodatno toploto, če je sezona hladna.
Gojenje iz gomolja sicer deluje, a je dolgotrajno in manj učinkovito kot sajenje razvitega slipa.
Beluši – šparglji: iz korenike hitreje do obroda
Sejanje belušev podaljša čakanje za eno leto
Beluši (šparglji je bolj uveljavljena beseda) so trajna rastlina, ki ob ustrezni negi rodi tudi desetletje ali več. Lahko jih vzgojimo iz semen, vendar to pomeni, da bomo morali na prvi pridelek čakati dodatno leto. Zato se večina vrtnarjev odloči za sajenje t. i. korenik – to so podzemni deli enoletnih rastlin z že razvitim sistemom.
Korenike so videti kot skupki suhih korenin z brsti in jih sadimo zgodaj spomladi. Sadimo jih globoko, da bodo poganjki dolgi in ravni. Prednost korenik je hitrejši razvoj, manj težav s presajanjem in višja začetna odpornost.
Za sajenje izberemo kakovostne, močne korenike s čim več koreninami in zdravimi brsti. Po dveh letih se začne obiranje – in vsako leto ga bo več.
Vrtičkanje je lažje, če začnete na pravi točki
Vzgajanje zelenjave iz semen je v določenih primerih smiselno, celo zaželeno. A pri vrtninah, kjer obstajajo bolj uspešni začetni materiali, kot so gomolji, čebulčki, korenike in poganjki – je škoda izgubljati čas, energijo in prostor na vrtu z negotovimi rezultati.
Pri rastlinah, kot so česen, čebula, krompir, sladki krompir in beluši, boste z izbiro prave začetne oblike prihranili vsaj eno leto časa in si zagotovili bogatejši pridelek. Poleg tega se boste izognili številnim težavam, kot so neenakomerna rast, bolezni ter slaba odpornost.
Če ste na vrtu omejeni s prostorom ali časom, naj bo vaša odločitev še bolj premišljena. Včasih uspešnejši pridelek ne pomeni več dela, ampak le pametnejšo izbiro izhodiščne točke.
