Podaljšani vikendi so na Hrvaškem že dolgo posebna prometna zgodba. Dovolj je en praznik, nekaj prostih dni, lepo vreme in prva misel na morje, pa se glavne avtoceste spremenijo v počasen tok avtomobilov, avtodomov, motorjev in družin, ki si želijo čim prej priti do obale. Letos bo takšen preizkus prineslo tudi “telovo”, 19. junija, ko pričakujejo občutno povečan promet na glavnih hrvaških avtocestnih odsekih.
Najbolj obremenjene bodo predvidoma avtoceste A1, A3, A6 in A7, pa tudi pristopi k večjim mestom in mejni prehodi. Promet naj bi se okrepil že v popoldanskih urah pred praznikom, povratni val pa je pričakovati v nedeljo. To je pomembna informacija tudi za Slovence, ki se bodo odpravili proti Istri, Kvarnerju, Dalmaciji ali naprej proti otokom.
Posebej previdni morajo biti vozniki, ki računajo, da bodo pot opravili brez večjih zastojev, saj se na več odsekih še vedno izvajajo vzdrževalna dela. Hrvatske autoceste so prometno organizacijo prilagodile tako, da bi povečale pretočnost, kjer je bilo mogoče, so regulacije odstranili ali premaknili na odstavni pas. Vseeno pa to ne pomeni, da zastojev ne bo.
Najbolj občutljiva bo pot proti morju
Za slovenske voznike je najpomembnejša A1, povezava Zagreb – Split – Dubrovnik. To je hrbtenica poti proti Dalmaciji, zato se vsaka delovna zapora, nesreča ali gost promet hitro pozna. Med priključkom Vučevica in priključkom Split promet zaradi del poteka po eni prometni stezi dvosmerno na vozišču v smeri Zagreba. Že samo takšna ureditev pomeni manj manevrskega prostora, počasnejšo vožnjo in večjo možnost kolon.
Še bolj zahtevno je območje priključka Split pri Dugopolju. Tam se izvajajo dela na dograditvi priključka, zato je promet v širši coni organiziran drugače glede na smer vožnje. Vozniki iz smeri Zagreba proti Dubrovniku morajo računati na posebno vodenje prometa skozi priključek Split in cestinsko postajo Dugopolje. Vozniki iz smeri Dubrovnika proti Zagrebu imajo obvoz od priključka Bisko do priključka Split, saj je odsek Bisko, Split v smeri Zagreba zaprt za ves promet.
Dugopolje bo za mnoge prvi pravi preizkus potrpljenja
Dugopolje je za številne potnike zadnja večja točka pred Splitom, trajektno luko, Makarsko riviero ali nadaljevanjem proti jugu. Prav zato se tam živčnost hitro poveča. Po dolgi vožnji iz Slovenije ali Zagreba je cilj že blizu, vendar prometna ureditev zahteva zbranost.
Najbolj nevarno je, če voznik navigaciji sledi brez razumevanja, kaj se dogaja na cesti. V conah del so table pomembnejše od navade. Vozni pasovi se lahko spremenijo, smeri so lahko preusmerjene, priključki pa delujejo drugače kot običajno.
>> PREBERI TUDI: Kako se poleti izogniti kolonam na hrvaških avtocestah?
A3 in A6 bosta pomembni za pot iz Slovenije
Za tiste, ki prihajajo iz Slovenije prek Zagreba, je pomembna tudi avtocesta A3. Na odseku Sveta Nedelja, Zagreb zahod v smeri Bregane promet zaradi sanacije vozišča poteka po dveh zoženih pasovih po servisnem vozišču v smeri Bregane. Na odseku Popovača, Kutina so zaradi sanacije odvodnje v obeh smereh prav tako zoženi prometni pasovi.
To ne pomeni nujno dolgega zastoja, pomeni pa počasnejšo in bolj naporno vožnjo. V gostem prometu se zoženi pasovi hitro spremenijo v območje zaviranja, posebej če se vozniki prepozno razvrščajo ali ne držijo primerne varnostne razdalje.
A6 proti Reki ima svojo past
Na A6, avtocesti Bosiljevo 2, Delnice, Reka, je treba paziti na odsek Bosiljevo 2, Vrbovsko v smeri Zagreba, kjer potekajo dela sanacije viadukta Zečeve Drage. Promet je organiziran dvosmerno po vozišču v smeri Reke, razporeditev pasov pa se prilagaja pričakovani smeri gostejšega prometa.
Takšna ureditev je za voznike zahtevna, ker se občutek avtoceste spremeni. Nasprotni promet je bližje, pasovi so ožji, hitrost pa mora biti nižja. Vse to zahteva več pozornosti, manj prehitevanja in precej več potrpljenja.
Istra in Kvarner ne bosta brez posebnosti
Na A8, smer Kanfanar, Učka, je pri priključku Matulji zaradi rekonstrukcije in dograditve priključka Matulji promet v območju pristopnih državnih cest in krakov priključka voden po eni prometni stezi v obeh smereh. To je pomembno za potnike proti Istri, Opatiji, Reki in širšemu Kvarnerju.
Matulji so prometno občutljiva točka tudi brez dodatnih del. Ob prazničnem valu se lahko tam hitro nabere več vozil, posebej v kombinaciji s prometom proti obali in lokalnim prometom.
Ne računajte samo na čas, ki ga pokaže navigacija
Navigacija zna dobro oceniti trenutno stanje, slabše pa predvideva, kaj se bo zgodilo čez dve uri, če se promet šele krepi. Pri prazničnih vikendih je zato pametno dodati časovno rezervo. Prihod na trajekt, v apartma ali kamp naj ne bo načrtovan do minute natančno.
Kako se pripraviti na pot?
Najboljša priprava se začne pred odhodom. Preverite stanje na cestah pri HAK, HAC in drugih prometnih servisih. Napolnite telefon, pripravite vodo, uredite kartice za plačilo cestnine ali elektronsko plačevanje, nato pa odrinite z mislijo, da bo promet lahko počasnejši.
V conah del je treba spoštovati začasno signalizacijo. Hitrost ni samo formalnost. Zoženi pasovi, preusmeritve in nenadno zaviranje hitro ustvarijo nevarne razmere. Še posebej na odsekih, kjer je promet voden dvosmerno po enem vozišču, je pomembno voziti mirno.
Povratek v nedeljo zna biti še bolj naporen
Veliko ljudi se pri odhodu na dopust pripravi bolje kot pri povratku. Nedelja pa je lahko ravno najbolj zahtevna. Utrujenost, vročina, gost promet in želja, da bi bili čim prej doma, niso dobra kombinacija. Če je mogoče, se splača razmisliti o zgodnejšem ali poznejšem povratku. Včasih dve uri razlike pomenita precej manj živcev.
Pot na morje naj ne postane tekma
Podaljšani vikend je lahko čudovit začetek poletja, a le, če pot ni narejena z občutkom tekmovanja. Hrvaške avtoceste bodo ob telovem pod večjim pritiskom, dodatno pa promet otežujejo dela na nekaterih pomembnih odsekih. To je kombinacija, ki zahteva realen načrt.
Najpomembnejše je sprejeti, da se bo vožnja morda podaljšala. To ni poraz, ampak del poletnega prometa. Bolje je ustaviti prej, popiti vodo, preveriti stanje na poti in nadaljevati mirno, kot pa voziti utrujeno, prehitro in nestrpno.
Za Slovence, ki se odpravljajo proti hrvaški obali, je sporočilo preprosto: preverite ceste, računajte na gost promet, pazite na odseke z deli in ne podcenjujte nedeljskega povratka. Morje bo počakalo. Varna vožnja pa mora ostati prva stvar na seznamu.
