Med poletnimi potovanji proti morju, na dolgih ravninah slovenskih in hrvaških avtocest, se skoraj zagotovo pojavi isti prizor: kolona vozil, ki se vleče po levem pasu, medtem ko je desni pogosto povsem prazen. Mnogi vozniki vztrajajo na prehitevalnem pasu tudi takrat, ko bi se že zdavnaj morali vrniti na vozni pas. To ni le nevljudno, ampak tudi nevarno in škodljivo za pretočnost prometa. Gre za napako, ki jo številni ponavljajo iz navade, nevednosti ali občutka nadzora. Vse to pa ustvarja verižne reakcije, ki zavirajo pretočnost in povečujejo tveganje za nesreče.
Zakaj je prehitevalni pas le prehitevalni
Namen levega pasu ni enaka vožnja kot po desnem
Na večpasovnih cestah je vozni pas namenjen običajni vožnji, prehitevalni pa zgolj prehitevanju. Pravilnik o prometnih pravilih jasno določa, da se morajo vozniki po prehitevanju čim prej vrniti na desni pas. Ta pas ni namenjen potovanju, ampak le začasnemu prehodu mimo počasnejših vozil. Daljša vožnja po levem pasu, kadar to ni nujno, pomeni kršitev cestno-prometnih predpisov.
Nepotrebno zasedanje levega pasu povzroča zastoje
Čeprav se vožnja po levem pasu marsikomu zdi hitrejša, ustvarja zastoje za vozili, ki bi sicer želela prehiteti. Upočasnjuje se tok prometa in ustvarjajo se t. i. prometni zamaški brez očitnega vzroka. Voznik, ki se brez potrebe zadržuje na prehitevalnem pasu, nevede vpliva na desetine drugih.
Psihologija vztrajanja na levem pasu
Občutek nadzora in večje varnosti
Veliko voznikov ima občutek, da so na levem pasu bolj varni – ni vključevanja iz uvoza, ni počasnejših tovornih vozil in ni »nevarnosti«, da bi morali zmanjšati hitrost. Ta občutek je varljiv. Leva stran ceste pomeni tudi večjo odgovornost in več pozornosti. V resnici je to pas z več tveganji, saj je namenjen manevrom, ne stalni vožnji.
Strah pred vračanjem na desni pas
Nekateri se izogibajo vračanju na desni pas, ker se bojijo, da jim ne bo uspelo znova prehiteti ali se znova vključiti. Gre za psihološki obrambni mehanizem, ki ustvarja občutek, da je bolje ostati v gibanju na levem pasu, kot pa tvegati »ujetost« za tovornjakom. A s tem ovirajo promet za sabo.
Nezavedanje pravil ali ignoranca
Del voznikov preprosto ne pozna prometnih pravil. Ne vedo, da prehitevalni pas ni namenjen stalni vožnji. Drug del jih pravila pozna, a jih ignorira – bodisi iz občutka večvrednosti, bodisi iz navade. Takšni vozniki običajno menijo, da jih nihče ne bo ustavil ali opozoril.
Učinki dolgotrajne vožnje po levem pasu na pretočnost
Učinek harmonike in prometni valovi
Vozilo, ki se po nepotrebnem zadržuje na prehitevalnem pasu, povzroča spremembe hitrosti in gibanja za sabo. Začne se verižno zaviranje, drugi vozniki menjajo pasove, kar vodi v nestabilen prometni tok. Nastane tako imenovani učinek harmonike – vozila se ne gibljejo več enakomerno, ampak valovito, s pogostimi zaviranji.
Naraščanje agresije med vozniki
Vztrajanje na levem pasu pogosto izzove nejevoljo pri drugih udeležencih. Vozniki, ki bi želeli prehiteti, postajajo nestrpni, začnejo prehitevati po desni ali voziti nevarno blizu. Agresivna vožnja je neposredna posledica napačne uporabe pasov.
Upočasnitev vseh prometnih tokov
Če več voznikov vozi po levem pasu, se vsi ostali prisiljeni premikajo počasneje ali pa jih prehitevajo po desni. To zmanjšuje učinkovitost avtocestnega sistema. Četudi vozimo enakomerno, stalna vožnja po levem pasu pomeni blokado sistema, ki deluje optimalno le, če so pasovi pravilno uporabljeni.
Primeri s slovenskih in hrvaških avtocest
Slovenska A1 in poletni vikendi
Med vikendi poleti je na slovenski avtocesti A1 proti Obali mogoče opaziti dolge kolone na levem pasu, medtem ko je desni pogosto prazen ali redko zaseden. Marsikdo vztraja na levem pasu od Ljubljane do Kopra, četudi ne prehiteva. Takšna vožnja ustvarja nepotrebno zgoščenost in zmanjšuje varnost.
Hrvaški AC A1 in »avtocestni križ«
Na hrvaških avtocestah se pojavlja podoben pojav – vozniki, zlasti tujci, vozijo po levem pasu tudi na dolgih praznih odsekih. Deloma gre za nepoznavanje pravil, deloma pa za željo po stalnem gibanju z višjo hitrostjo. Hrvaška policija v zadnjih letih vse bolj opozarja na pomen pravilne uporabe pasov, zlasti v turistični sezoni.
Primeri nesreč zaradi napačne vožnje po pasovih
Statistični podatki kažejo, da je veliko trkov na avtocestah povezanih z nepravilnim prehitevanjem, zaviranjem in menjavanjem pasov. Med glavnimi razlogi za takšno ravnanje je ravno neustrezna uporaba levega pasu, kar sili druge voznike v hitre in pogosto nepremišljene manevre.
Kaj lahko vsak voznik naredi takoj
Uporabljajte pasove po namenu
Najbolj enostavno pravilo je tudi najbolj učinkovito: vozni pas je za vožnjo, prehitevalni za prehitevanje. Po prehitevanju se je treba vrniti na desni pas. Tudi če mislite, da boste čez 30 sekund znova prehitevali, ostanite vmesni čas na desnem pasu.
Opazujte promet, ne le ceste
Dobri vozniki ne gledajo le naprej, ampak tudi okoli sebe. Redno spremljanje dogajanja v vzvratnih ogledalih omogoča boljše odločanje. Če se vam kdo približuje z višjo hitrostjo, se umaknite, četudi sami vozite z omejitvijo.
Pustite ego doma
Vožnja ni tekmovanje. Če nekdo želi peljati hitreje, mu to omogočite, ne pa ga ovirajte. To ne pomeni, da ga podpirate, če prekoračuje hitrost, ampak da omogočate varnejši tok prometa. Vsak upor proti drugemu vozniku sredi avtoceste je nepotreben in nevaren.
