Na listu solate miruje osa, druga se zadržuje na mokri lupini kumare, tretja pa vztrajno obiskuje paradižnik, čeprav plod še ni razpokan. Ob dolgotrajni vročini in suši tak prizor ni nenavaden. Ose na vrtu ne iščejo vedno sladkorja ali hrane, temveč tudi vodo.
V vročem in suhem vremenu jih privlačijo kapljice po zalivanju, mokri robovi korit, puščajoče cevi, plitke posode in sočna površina poškodovanih rastlin. Ameriški strokovnjaki za varstvo rastlin opozarjajo, da ose ob pomanjkanju naravnih virov obiskujejo bazene, napajalnike za ptice in namakalne sisteme. Podobno se lahko zgodi na zelenjavnem vrtu, kjer je nekaj časa po zalivanju voda lažje dostopna kakor v izsušeni okolici.
Njihova prisotnost zato še ne pomeni, da so napadle kumare ali da bodo uničile solato. Vseeno pa je pri pobiranju potrebna previdnost, saj lahko osa, stisnjena med prsti, listi ali plodovi, piči v obrambi.
Na zelenjavi pogosto iščejo kapljice in poškodovane dele
Kumara vsebuje veliko vode, vendar osa praviloma ne more preprosto piti skozi nepoškodovano lupino. Privlačnejši so drobno poškodovani plodovi, mesta, ki so jih načeli polži ali ptice, in kapljice, ki ostanejo med listi. Enako velja za razpokan paradižnik, zrelo sadje in ostanke sladkega soka.
Pozno poleti se prehranjevanje os spremeni. Delavke začnejo pogosteje iskati sladke vire, zato jih bolj privlačijo zrele hruške, slive, grozdje in drugo sadje. Avgusta je njihov obisk hrane navadno opaznejši, posamezen grm ali sadno drevo pa lahko postane pravo zbirališče.
Na solati in drugi listnati zelenjavi je verjetnejši razlog voda, ujeti rastlinski sok ali drobne žuželke. Ose namreč niso samo nadloga. Mnoge lovijo gosenice, ličinke in druge vrtne škodljivce ter jih nosijo svojim ličinkam v gnezdo. Na vrtu imajo zato tudi koristno vlogo.
Preden primete kumaro ali odmaknete večji list, rastlino rahlo potresite in jo preglejte z obeh strani. Osa, ki ima dovolj prostora za umik, bo navadno odletela. Največja nevarnost nastane, kadar jo nehote stisnemo ali ji zapremo pot.
Vodo jim lahko nastavite, vendar stran od pridelka
Plitva posoda z vodo lahko zmanjša obiskovanje pipe, mokrih vrtnin ali prostora, kjer delate. Postavite jo na miren del vrta, dovolj daleč od terase, otroškega igralnega prostora in poti, po kateri hodite pobirat zelenjavo.
V posodo položite kamenčke, prod ali koščke lesa, na katerih lahko žuželke varno pristanejo. Voda naj bo plitva, saj gladka in globoka posoda pomeni nevarnost utopitve. Univerza Kalifornije med pomočjo žuželkam v suhih poletnih mesecih priporoča prav majhne vodne vire z varnimi pristajalnimi površinami.
Vodo menjajte vsak dan ali vsaj zelo pogosto. Tako preprečite razvoj ličink komarjev, nabiranje alg in neprijeten vonj. Posodo vedno postavite na isto mesto. Ose se lahko naučijo vračati k zanesljivemu viru, zato ga ni smiselno vsak dan prestavljati bliže hiši.
Takšna napajalna točka ni zagotovilo, da bodo ose pustile sadje pri miru. Zreli, počeni in sladki plodovi jih bodo še vedno zanimali. Lahko pa jim ponudi lažje dostopen vir vode in del njihovega prometa preusmeri stran od gredic.
Če je os okoli posode vsak dan izjemno veliko, je lahko v bližini gnezdo. Takrat vode ne postavljajte ob vhod v hišo in ne poskušajte sami iskati gnezda z drezanjem v zemljo, napušč ali drvarnico.
Zalivajte zgodaj in odstranite poškodovane plodove
Jutranje zalivanje je koristno za zelenjavo, hkrati pa omogoči, da se listi in površina tal čez dan posušijo. Vodo usmerite k zemlji, ne po celotni rastlini. S tem zmanjšate dolgotrajno zadrževanje kapljic na listih in nevarnost nekaterih bolezni.
Razpokane paradižnike, poškodovane kumare in prezrelo sadje sproti poberite. Odpadlih jabolk, hrušk in sliv ne puščajte pod drevesom, saj fermentirajoč sok ose močno privlači. Posode za biološke odpadke naj bodo zaprte, kozarci z marmelado in sladke pijače pa pokriti.
Os ne odganjajte z mahanjem rok. Miren korak nazaj je varnejši od sunkovitega zamaha, predvsem če jih je več. Pri obiranju si lahko nadenete tanke rokavice in zaprto obutev, vendar rokavice ne nadomestijo pregleda med listi.
Pik največkrat sledi presenečenju, ne napadu
Osa na kumari ne čaka, da bo napadla vrtnarja. Težava nastane, če jo primemo skupaj s plodom, pohodimo med pobiranjem odpadlega sadja ali se preveč približamo vhodu v gnezdo.
Ob piku se umaknite na varno, mesto umijte in hladite. Močnejša lokalna bolečina, rdečina in oteklina so pogosti, težko dihanje, otekanje jezika ali grla, omedlevica in hitro širjenje težav pa zahtevajo takojšnjo zdravstveno pomoč.
Več os na zelenjavi je lahko preprost odsev zelo suhega poletja. Rastline zalivamo, žuželke pa hitro odkrijejo redke vlažne točke. Pametno postavljena plitva posoda, odstranitev poškodovanega sadja in nekoliko previdnejše pobiranje so zato boljša rešitev od paničnega škropljenja.
Vrt bo ostal prostor, kjer se srečujejo pridelek, opraševalci in plenilci škodljivcev. Ose niso vedno prijetne sosede, vendar njihova prisotnost sama po sebi še ni razlog za alarm. Ob vročini morda samo iščejo nekaj, kar iščemo tudi ljudje: senco in požirek vode.
