Slovenija je odvisna od uvoza, pridelamo le petino sadja in tretjino zelenjave

Slovenija večino sadja in zelenjave, ki ju porabimo, pridobi iz tujine. Lani smo doma pridelali le 21 odstotkov potrebnih količin sadja in 32 odstotkov zelenjave. Precej bolje nam gre pri mesu in žitih, medtem ko je bil med edino živilo med spremljanimi skupinami, pri katerem je domača pridelava presegla domačo porabo.

Podatke je ob svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Njihov pregled razkriva, koliko hrane smo leta 2025 pridelali, kako odvisni smo od uvoza in kaj se je v zadnjem desetletju spremenilo na slovenskih njivah ter v naših prehranjevalnih navadah.

Pri sadju in zelenjavi smo najbolj odvisni od tujine

Stopnja samooskrbe pove, kolikšen delež domače porabe lahko pokrijemo z lastno pridelavo. Če znaša 100 odstotkov, domača proizvodnja po količini zadostuje za domačo porabo. Nižja vrednost pomeni, da potrebujemo tudi hrano iz uvoza.

Po podatkih SURS je bila samooskrba v Sloveniji leta 2025 naslednja:

Pri medu smo tako pridelali približno tretjino več, kot smo ga doma porabili. Pri sadju pa je domača pridelava zadostovala le za približno petino potreb.

To sicer ne pomeni, da je bilo preostalih 79 odstotkov sadja na trgovskih policah nujno uvoženega. Stopnja samooskrbe primerja skupno domačo proizvodnjo in porabo, ne neposredno izvora vseh izdelkov v trgovinah.

Slovenija je tudi po vrednosti precej več hrane uvozila, kot izvozila. Pri užitnih vrtninah, nekaterih korenih in gomoljih je bila vrednost uvoza sedemkrat večja od izvoza. Pri ribah, rakih in mehkužcih je bila štirikrat večja.

Krompirja pridelamo za tretjino manj kot pred desetimi leti

Slovensko kmetijstvo se spreminja tudi pri pridelavi poljščin. Leta 2025 smo pridelali približno 170.000 ton pšenice in skoraj 61.000 ton krompirja.

Prav pri krompirju je opazen precejšen upad. V primerjavi z letom 2015 smo ga pridelali za 33 odstotkov manj. Še večji padec je statistični urad zabeležil pri bučah za olje, katerih pridelek se je zmanjšal za 44 odstotkov.

Po drugi strani se povečuje pridelava nekaterih drugih poljščin. Soje smo lani pridelali skoraj 11.000 ton, kar je 134 odstotkov več kot pred desetletjem. Pridelava sončničnih semen se je povečala za 65 odstotkov, oljne ogrščice in repice pa za 54 odstotkov.

Podatki kažejo, da spremembe niso enake pri vseh pridelkih. Nekaterih tradicionalnih poljščin pridelamo manj, druge pa pridobivajo pomen.

Največ pridelamo zelja, paradižnika in čebule

Slovenski pridelovalci so lani skupaj pridelali skoraj 80.500 ton zelenjave.

Največ je bilo belega zelja, približno 14.000 ton. Sledili so paradižnik z 9.500 tonami, čebula z 9.400 tonami in solata s 7.500 tonami. Korenčka smo pridelali skoraj 5.000 ton.

Tudi pri zelenjavi so se v zadnjem desetletju zgodile precejšnje spremembe. Pridelava stročjega fižola se je zmanjšala za 57 odstotkov, ohrovta za 41 odstotkov in paprike za 39 odstotkov.

Povsem drugače je pri bučkah, ki smo jih leta 2025 pridelali za 101 odstotek več kot leta 2015. Pridelava korenčka se je povečala za 45 odstotkov, rdeče pese pa za 35 odstotkov.

Kljub temu je bila skupna stopnja samooskrbe z zelenjavo le 32-odstotna.

Koliko hrane imamo na voljo na prebivalca?

Statistični urad je izračunal tudi razpoložljive količine posameznih živil. Gre za količine, namenjene domači porabi, kar pa ni enako količini hrane, ki jo ljudje dejansko pojedo.

Leta 2025 je bilo v Sloveniji na prebivalca na voljo povprečno:

Skupaj je bilo prebivalcem Slovenije na voljo približno 509.000 ton sadja in zelenjave. Če bi to količino naložili na tovornjake z nosilnostjo 25 ton, bi jih potrebovali več kot 20.000.

Pri povprečni dolžini tovornjaka 14 metrov bi tako nastala skoraj 300 kilometrov dolga kolona.

Hrana se je septembra nekoliko pocenila, a ne vse

Po podatkih statističnega urada je bila hrana septembra 2026 v povprečju za 0,9 odstotka cenejša kot septembra leto prej.

Toda posamezne skupine živil so se cenovno gibale zelo različno.

Najbolj se je podražilo zamrznjeno sadje, in sicer za 22,2 odstotka. Sveže oziroma ohlajene zelene stročnice so bile dražje za 21,2 odstotka, plodovke pa za 14,5 odstotka.

Med večjimi pocenitvami izstopajo maslo in druge mlečne maščobe, katerih cene so se znižale za 18,3 odstotka. Sladkor je bil cenejši za 15,7 odstotka, surovo in polnomastno mleko pa za 12,8 odstotka.

Kljub zadnji medletni pocenitvi hrane podatki za daljše obdobje kažejo precej drugačno sliko. V zadnjih desetih letih so se povprečne letne cene hrane in brezalkoholnih pijač vsako leto zvišale. Najvišjo rast so zabeležili leta 2022, ko je znašala 18,7 odstotka, leta 2025 pa je bila 4,7-odstotna.

Starejši jedo sadje in zelenjavo pogosteje kot mlajši

Podatki razkrivajo tudi razlike v prehranjevalnih navadah.

Lani je 63 odstotkov prebivalcev Slovenije sadje uživalo vsaj enkrat dnevno, zelenjavo pa 69 odstotkov.

Pri obeh skupinah živil so bile opazne razlike med spoloma. Sadje je vsak dan jedlo 70 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških. Pri zelenjavi je bilo razmerje 73 proti 66 odstotkov.

Največji delež ljudi, ki sadje uživajo vsak dan, je med starejšimi od 64 let. V tej starostni skupini jih je bilo 75 odstotkov. Med prebivalci, starimi od 25 do 34 let, pa le 51 odstotkov.

Podobno velja za zelenjavo, čeprav so razlike nekoliko manjše.

Združeni narodi so 16. oktober za svetovni dan hrane razglasili leta 1979. Letošnje geslo je »Inovacije danes. Prehrana za jutri«.

Podatki, ki jih je ob tej priložnosti objavil Statistični urad Republike Slovenije, kažejo predvsem, kako različno smo uspešni pri domači pridelavi posameznih živil. Za potrošnike, ki želijo kupovati slovensko hrano, zato ostaja koristno preverjanje države porekla na označbah izdelkov. Tudi živilo, kupljeno pri slovenskem trgovcu, namreč ni nujno pridelano v Sloveniji.