Visoke grede so praktična rešitev za tiste, ki želijo nadzor nad kakovostjo prsti, boljši izkoristek prostora in udobno delo brez pripogibanja. Ena od zelenjadnic, ki ji v visoki gredi res dobro uspeva, je solata. Hitra rast, nizke potrebe po globini korenin in možnost več setev letno so razlogi, da jo vedno znova uvrščamo med najbolj priljubljene vrtnine.
A kljub preprostosti zahteva nekaj osnovnega znanja. Ni vseeno, kako globoko sejete, katero sorto izberete in kako pripravite zemljo. Članek je namenjen vsem, ki se lotevate setve solate neposredno v visoko gredo – in želite, da bo rezultat res vreden truda.
Zemlja v visoki gredi je ključ do vsega
Struktura mora biti rahla, a bogata
Solata najbolje uspeva v humozni, zračni zemlji, ki dobro zadržuje vlago, a ne zastaja z vodo. Če ste gredo napolnili po klasični metodi (les, veje, kompost, zemlja), ste naredili že velik korak v pravo smer. Zgornjih 20–30 cm naj sestavlja kakovostna vrtna zemlja z dodatkom komposta.
Če je zemlja preveč zbita, jo izboljšajte s kokosovimi vlakni, starim kompostom ali zrelim hlevskim gnojem. Solata ne mara težkih tal, zato gline ne dodajajte, tudi če se vam zdi, da bi zadrževala vlago.
Zgornja plast naj bo drobno rahla
Za sejanje solate je pomembno, da je površinska plast prsti fino obdelana – brez grudic, zmehčana in brez večjih ostankov. Uporabite grabljice ali roke, da drobno prst presejete, saj bodo semena v takem okolju lažje kalila. Vrhunska setvena plast pomeni bolj enakomerno kalitev in manjšo potrebo po redčenju.
Semena solate
Raje v redkih vrstah kot povprek
Na sliki je razvidno, da so semena posuta v plitvi jamici. To je v osnovi v redu – vendar bo bolj učinkovit način, če sejete v plitve ravne utore, ki jih oblikujete s pomočjo lopatke, ročnega orodja ali preprosto z robom roke. Globina naj bo med 0,5 in 1 cm, saj solata potrebuje svetlobo za kalitev, a mora biti rahlo prekrita, da ne izsuši.
Razdalja med vrstami naj bo približno 20–25 cm, v vrsti pa posejte na gosto in kasneje razredčite. To je boljše kot sejanje na natančen razmik že takoj, saj bo kalitev redkeje motena.
Katere sorte izbrati?
Za visoko gredo so zelo primerne sorte, ki ne potrebujejo dolge rasti. To so npr. ‘Ljubljanska ledenka’, ‘Posavka’, ‘Unicum’, pa tudi rezane solate kot so ‘Ameriška rjavka’ in ‘Lollo rossa’. Če imate gredo delno senčeno, so odlična izbira maslenke in berivka, ki bolje prenašajo poletne temperature.
Priporočljivo je sejati več sort zaporedoma, da podaljšate čas obiranja in imate vedno sveže listke pri roki.
Po setvi ne pozabite na zalivanje, a z občutkom
Vlaga mora biti stalna, a ne pretirana
Solata potrebuje vlažno prst za uspešno kalitev. Po setvi je pomembno, da gredo nežno zalijete – najbolje z ročno prho ali razpršilcem. Zalivanje z zalivalko brez prhe lahko povzroči, da se semena splaknejo pregloboko ali se premaknejo s prvotne lege.
Če je vreme suho, ponavljajte zalivanje vsak dan, dokler seme ne vzklije. Zelo priporočljivo je, da gredo po setvi prekrijete z agrokopreno ali mrežo za senčenje – ta preprečuje izsušitev in ščiti pred pticami.
Prvi listki so najobčutljivejši
Ko se pojavijo klični listi, bodite še posebej nežni z zalivanjem. Takrat se razvija koreninski sistem, ki je ključen za nadaljnjo rast. Po 10–14 dneh bodo rastline dovolj močne, da jih lahko začnete redčiti. Pustite razdaljo 10–15 cm med posameznimi rastlinami, pri sortah za rezanje pa lahko ostane nekoliko gosteje.
Skrb v času rasti – manj je več
Ni potrebe po gnojenju
Če ste visoko gredo pripravili pravilno, dodatno gnojenje ni potrebno – pravzaprav je lahko celo škodljivo. Preveč dušika bo povzročilo bujno rast listov z ohlapno strukturo, večjo občutljivost za škodljivce in slabši okus. Če želite solato še malo spodbuditi, jo raje zalijte z zeliščnim prevretkom (npr. koprivami) ali z razredčenim kompostnim čajem.
Pazite na polže
Tudi v visokih gredah se lahko pojavijo – čeprav redkeje. Preverjajte robove in notranjost gred predvsem zjutraj in zvečer. Če opazite luknje na listih ali sluzaste sledi, takoj ukrepajte z ročnim pobiranjem ali naravnimi ovirami (žagovina, kava, jajčne lupine).
Solata je hvaležna za več setev letno
Vsakih 14 dni nova setev
Najboljši način, da imate vedno svežo solato, je stalna setev. Vsakih 10–14 dni posejte manjšo količino, ne glede na to, ali prejšnja že raste ali ne. Tako se izognete situaciji, da vse hkrati dozori, vi pa ne veste, kaj bi z njo.
Če imate večjo gredo, se poslužujte delne sezone – leva stran marca, desna aprila, in tako dalje. Tudi na 1 m² lahko ob pravi razporeditvi pridelate presenetljivo količino listov.
Poleti sejete raje zjutraj ali zvečer
Visoke temperature slabo vplivajo na kalitev. Vroča zemlja pomeni stres za seme, kalitev pa je počasnejša in neenakomerna. V toplih mesecih sejete raje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, zalivanje pa opravite dvakrat – tik po setvi in nato naslednje jutro.
Če imate možnost, gredo senčite z mrežo ali začasno pregrinjalko, da ohranite vlago in zaščitite vznikle rastlinice.
Solata v visoki gredi – preprosto, a presenetljivo učinkovito
Sejanje solate neposredno v visoko gredo ni le racionalna izbira – je tudi eden najbolj hvaležnih načinov, da si zagotovite stalno zalogo svežih, zdravih in domačih listov. Potrebujete nekaj pozornosti pri pripravi zemlje, osnovno znanje o globini setve in nekaj potrpežljivosti v prvih dneh kalitve.
Za uspešno rast solate v visoki gredi ne potrebujete gnojil, kemije ali kompleksnih sistemov. Le pravilno pripravljeno gredo, redno zalivanje in občutek za naravni ritem rastline. In čeprav gre za eno najpreprostejših vrtnin, vam prav solata najhitreje pokaže, da ste nekaj naredili prav.
