Potniško letalo, kakršni sta Airbus A320 ali Boeing 737, za vzlet običajno potrebuje približno dva do tri kilometre dolgo stezo. Manjša športna letala lahko vzletijo že z nekaj sto metrov, največja in najtežja potniška letala pa v določenih razmerah potrebujejo tudi več kot tri kilometre.
Enotne predpisane dolžine, ki bi veljala za vsa letala, ni. Potrebna razdalja je odvisna od vrste letala, njegove teže, temperature zraka, vetra in stanja steze. Zato lahko isto letalo na istem letališču en dan vzleti z bistveno krajše razdalje kot drugič.
Za primerjavo: največje slovensko letališče na Brniku ima 3.300 metrov dolgo vzletno-pristajalno stezo, mariborsko letališče 2.500 metrov, portoroško pa 1.200 metrov.
Kako dolgo stezo potrebujejo različna letala?
Razlike med letali so precejšnje. Majhno športno letalo ima bistveno manjšo maso in za vzlet potrebuje nižjo hitrost kot veliko potniško letalo.
Pri potniških letalih je pomembno tudi, koliko potnikov, prtljage in goriva imajo na krovu.
| Vrsta letala | Okvirna dolžina steze |
|---|---|
| Manjše športno letalo, na primer Cessna 172 | 500–1.000 m |
| Manjša regionalna potniška letala | 1.200–2.000 m |
| Airbus A320 ali Boeing 737 | 1.800–3.000 m |
| Večja širokotrupna letala, na primer Boeing 777 | 2.500–3.500 m ali več |
Dolžine so orientacijske in ne predstavljajo predpisanih minimumov. Posamezno letalo lahko glede na težo in razmere potrebuje krajšo ali daljšo razdaljo.
To pomeni, da ni dovolj poznati samo modela letala. Letalska družba mora pred vsakim vzletom preveriti, ali je razpoložljiva dolžina steze primerna za konkretni polet.
Zakaj polno letalo potrebuje daljšo stezo?
Predstavljajte si dve enaki potniški letali.
Prvo leti iz Ljubljane do Frankfurta in prevaža manj goriva. Drugo je polno zasedeno, natovorjeno s prtljago in pripravlja se na precej daljši polet.
Čeprav imata obe letali enaka motorja in krila, drugo zaradi večje mase praviloma potrebuje večjo hitrost in daljšo razdaljo za varen vzlet.
Zato je količina goriva pomemben dejavnik pri načrtovanju leta.
Letalske družbe včasih na letališčih s krajšimi stezami omejijo število potnikov, količino tovora ali goriva, ki ga letalo lahko prevaža. Tako zmanjšajo vzletno maso in omogočijo varen odhod.
Pri izračunu pa morajo upoštevati tudi možnost, da se med vzletom pojavi težava z motorjem. Zahtevana dolžina steze zato ni preprosto razdalja, na kateri se kolesa običajno odlepijo od tal.
Vroč poletni dan lahko precej spremeni razmere
Dolžina potrebne steze ni odvisna samo od teže letala.
Poleti, ko so temperature visoke, je zrak redkejši. Krila pri enaki dejanski hitrosti ustvarijo manj vzgona, zmanjšana gostota zraka pa lahko vpliva tudi na zmogljivost motorjev.
Letalo zato praviloma potrebuje daljšo razdaljo za vzlet.
Podoben učinek ima nadmorska višina. Na letališčih, ki ležijo visoko v gorah, je zrak redkejši kot ob morju, zato so lahko zahteve glede dolžine steze večje.
Pomemben je tudi veter. Vzlet proti vetru običajno omogoča krajšo razdaljo po tleh, saj letalo hitreje doseže potrebno hitrost glede na okoliški zrak.
Nasprotno lahko veter v hrbet zahtevano razdaljo poveča.
Dodatno težavo predstavljajo mokre, zasnežene ali poledenele steze, na katerih je treba posebej skrbno upoštevati tudi možnost varne prekinitve vzleta.
Kako dolge so vzletne steze v Sloveniji?
Slovenija ima tri mednarodna letališča z različno dolgimi asfaltiranimi stezami.
Kako dolge so slovenske vzletne steze?
Izberite letališče in primerjajte dolžino steze.
Najdaljša med tremi primerjanimi stezami.
Vir: podatki upravljavcev letališč. Primerjava asfaltiranih vzletno-pristajalnih stez.
Najdaljšo ima Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer steza meri 3.300 metrov v dolžino in 45 metrov v širino. Takšna infrastruktura omogoča tudi operacije večjih potniških in tovornih letal, če so izpolnjeni drugi tehnični in operativni pogoji.
Mariborsko letališče ima 2.500 metrov dolgo in 45 metrov široko asfaltirano stezo. Njena dolžina je primerna za različne vrste potniških letal, vendar to še ne pomeni, da lahko vsak model tam vzleti s polno obremenitvijo.
Portoroško letališče ima precej krajšo stezo, dolgo 1.200 metrov in široko 30 metrov. Namenjeno je predvsem manjšim letalom, poslovnemu letalstvu in splošnemu letalskemu prometu.
Ali ste vedeli? Slovenija ima še eno kar 3.000 metrov dolgo vzletno-pristajalno stezo. Nahaja se na vojaškem letališču Cerklje ob Krki v Posavju, na območju Vojašnice Jerneja Molana.
Asfaltna steza je široka 45 metrov in je le 300 metrov krajša od tiste na ljubljanskem letališču. Letališče je namenjeno predvsem vojaškemu letalstvu, omogoča pa tudi civilno uporabo. Po dolžini steze tako prekaša mariborsko letališče za 500 metrov.
Ali letalo za vzlet vedno porabi celotno stezo?
Ne. To je zanimivost, ki jo potniki lahko opazijo tudi skozi okno letala.
Letalo se lahko od tal odlepi precej pred koncem vzletno-pristajalne steze, vendar to ne pomeni, da je preostali del nepotreben.
Pri načrtovanju vzleta morajo piloti upoštevati tudi razmere, v katerih bi bilo treba vzlet prekiniti. Če se na primer pred določeno hitrostjo pojavi resna tehnična težava, mora biti na voljo dovolj prostora za varno zaustavitev.
Pomemben je tudi scenarij odpovedi motorja, pri katerem mora biti letalo sposobno nadaljevati vzlet v skladu s predpisanimi omejitvami.
Zato piloti pred vzletom izračunajo potrebne hitrosti in preverijo zmogljivost letala glede na razmere. Pri tem uporabljajo podatke proizvajalca, letališča in ustrezne letalske postopke.
Pri naslednjem potovanju z letalom lahko tako opazujete, koliko steze ostane za letalom po vzletu. Ne pozabite pa, da dolga preostala steza sama po sebi ne pove, ali bi letalo lahko varno vzletelo tudi s krajšega letališča.
