Sreda, 12. avgusta 2026, bo za ljubitelje neba eden najzanimivejših dni leta. Luna bo prešla med Zemljo in Soncem ter na ozkem pasu severne poloble povzročila popolni Sončev mrk. Slovenija ne bo ležala v pasu popolnega mrka, vendar bo iz vseh delov države mogoče spremljati izrazit delni Sončev mrk.
Najgloblji bo na zahodu in severozahodu Slovenije, kjer bo Luna prekrila velik del Sončeve površine. Tudi v Ljubljani bo ob največji fazi zakritih približno 84 odstotkov Sončevega diska. Prizor bo kljub temu zahteval nekaj priprav, saj se bo celoten dogodek odvijal pozno zvečer, tik pred sončnim zahodom. Sonce bo ob največji fazi zelo nizko nad zahodnim obzorjem, zato ga lahko zakrijejo že bližnji hrib, drevesa, stavbe ali pas oblakov.
Prvi del mrka bo v Sloveniji viden približno od 19.24 oziroma 19.26. Največja faza bo glede na kraj nastopila okoli 20.06 do 20.13. Kmalu zatem bo Sonce zašlo, zato opazovalci pri nas ne bodo videli astronomskega konca mrka, ki se bo nadaljeval pod obzorjem
Popolni Sončev mrk bo prečkal Arktiko, Islandijo in Španijo
Popolni Sončev mrk 12. avgusta se bo začel na skrajnem severu Rusije. Lunina senca bo nato prečkala Arktični ocean, Grenlandijo, Islandijo in severni Atlantski ocean ter dosegla Iberski polotok. Popolna faza bo vidna v nekaterih delih Španije in na majhnem območju Portugalske.
Na sredini pasu popolnega mrka bo Luna Sonce povsem zakrila za največ približno dve minuti in 18 sekund. Drugod po Evropi, v delih Severne Amerike in severozahodne Afrike bo mogoče spremljati samo delni mrk.
Posebnost letošnjega dogodka je njegova pozna ura. V naseljenih delih Evrope se bo mrk odvijal pozno popoldne oziroma predvečer, Sonce pa bo med najzanimivejšo fazo že zelo nizko nad obzorjem.
V severni Španiji bo popolnoma zatemnjeno Sonce tik pred zahodom obdano s šibko Sončevo korono. Na obzorju bodo hkrati vidne barve, podobne sončnemu zahodu. Prizor bo lahko izjemen, vendar ga lahko na neprimerni lokaciji popolnoma skrije že manjša ovira na zahodu.
Kako bo Sončev mrk videti v Sloveniji?
Iz Slovenije popolna faza ne bo vidna. Luna pri nas ne bo v celoti prekrila Sonca, temveč bo čez njegovo ploskev potovala od zgornjega oziroma bočnega dela in ga postopoma spreminjala v vse ožji svetleči srp.
Delni mrk se bo po državi začel med približno 19.24 in 19.26. Najprej bo na robu Sonca videti majhna temna zareza. Ta se bo nato povečevala, dokler ne bo ostal samo močno stanjšan svetli del Sončevega diska.
Največji delež Sonca bo zakrit na zahodu in severozahodu države. Proti vzhodu in jugovzhodu bo mrk nekoliko manj globok, vendar še vedno zelo izrazit. Za vso Slovenijo bo odločilen neoviran pogled proti zahodu oziroma zahodu in severozahodu.
Približni časi za večje slovenske kraje
Ljubljana
Mrk se bo začel okoli 19.25. Največja faza bo nastopila približno ob 20.12, ko bo zakritih približno 84 odstotkov Sončeve površine. Sonce bo takrat le malo nad zahodnim obzorjem, zašlo pa bo okoli 20.15. Dogodek bo iz prestolnice praktično viden približno 50 minut.
Koper in slovenska Istra
Na Obali se bo mrk začel približno ob 19.26. Največja vidna faza bo okoli 20.13, Sonce pa bo zašlo nekaj minut pozneje. Zahodna lega pomeni, da bo mrk tam med najglobljimi v Sloveniji. Najboljša bodo mesta z odprtim pogledom čez morje proti zahodnemu obzorju.
Kranj in Gorenjska
Na Gorenjskem se bo prvi stik Lune s Soncem zgodil okoli 19.25. Največja faza bo nastopila malo po 20.10. Obzorje proti zahodu mora biti popolnoma odprto, saj lahko Julijske Alpe in bližnji grebeni Sonce lokalno zakrijejo pred uradnim časom zahoda. Zahodna in severozahodna Slovenija bosta sicer med območji z največjo zakritostjo Sonca.
Celje
V Celju se bo mrk začel okoli 19.25, največja faza pa bo nastopila približno ob 20.09. Izračuni kažejo, da bo zakritih skoraj 80 odstotkov Sončeve površine. Vidni del dogodka se bo končal z zahodom Sonca.
Maribor
Prvi stik bo v Mariboru viden približno ob 19.24. Največja faza bo okoli 20.09, le nekaj minut pred lokalnim zahodom Sonca. Izračunana magnituda mrka znaša približno 0,83, kar pomeni, da bo Luna po premeru zakrila velik del Sonca. Magnituda in odstotek zakrite površine nista povsem ista podatek.
Murska Sobota
Na skrajnem severovzhodu se bo mrk začel okoli 19.24. Največja faza bo dosežena približno ob 20.06, Sonce pa bo zašlo le nekaj minut pozneje. Mrk bo nekoliko manj globok kakor v zahodni Sloveniji, a bo še vedno dobro viden ob odprtem zahodnem obzorju.
Novo mesto in jugovzhodna Slovenija
V Novem mestu se bo mrk začel približno ob 19.26. Največja vidna faza bo okoli 20.09, Sonce pa bo zašlo približno tri minute pozneje. Vidni del pojava bo trajal okoli 46 minut.
Navedeni časi se lahko med posameznimi kraji razlikujejo za minuto ali dve. Še pomembnejša je lokalna oblika obzorja. Na vzhodni strani višjega hriba lahko Sonce izgine prej, čeprav astronomski izračun kaže, da še ni zašlo.
Sonce bo tik nad obzorjem, zato bo izbira kraja odločilna
Največja težava pri opazovanju ne bo nujno oblačnost nad našimi glavami. Sonce bo tako nizko, da ga lahko zakrije že oddaljen oblak nad Furlanijo, severnim Jadranom ali Alpami.
Dobra lokacija mora imeti odprt pogled proti zahodu in po možnosti nekoliko višji položaj. Primerne so razgledne točke, odprta polja, višje ležeče jase, zahodna pobočja ter obalna območja brez stavb in hribov pred opazovalcem.
Slabša izbira bodo ozke doline, mestne ulice, gozdne jase z visokimi drevesi in kraji neposredno vzhodno od visokih grebenov. Tam lahko Sonce lokalno zaide že precej pred izračunanim astronomskim zahodom.
Lokacijo je pametno preveriti dan ali dva prej ob podobni uri. Če je Sonce okoli 20. ure že skrito za hribom ali stavbo, bo treba poiskati drugo opazovališče.
Bo v Sloveniji za nekaj minut postalo temno?
Popolna tema pri nas ne bo nastopila. Tudi ozek, neposredno viden del Sončeve površine oddaja dovolj svetlobe, da okolica ostane osvetljena.
Kljub temu bo lahko zlasti v zahodni in osrednji Sloveniji svetloba postala nenavadno pridušena. Barve lahko dobijo hladnejši ali nekoliko kovinski videz, sence pa postanejo ostrejše. Temperatura zraka se lahko rahlo zniža, nekatere ptice in druge živali pa se lahko začnejo obnašati, kakor da prihaja večer.
Spremembe bo težje ločiti od običajnega večernega slabenja svetlobe, saj bo mrk sovpadal s sončnim zahodom. Najopaznejši del dogodka bo zato samo Sonce. Ob največji fazi bo videti kot izrazit in zelo tanek svetleči srp.
Skozi majhne odprtine med listi dreves se bodo na tleh lahko pojavile številne slike Sončevega srpa. Podoben učinek lahko ustvarimo tudi s kuhinjskim cedilom ali kartonom z drobno luknjico.
Brez posebne zaščite ne glejte proti Soncu
Med celotnim delnim mrkom je neposredno gledanje v Sonce brez ustrezne zaščite nevarno. To velja tudi ob sončnem zahodu in tudi takrat, kadar Luna zakriva 80, 90 ali celo 99 odstotkov Sončeve površine.
Za neposredno opazovanje je treba uporabiti očala ali filtre, izdelane posebej za gledanje Sonca in skladne s standardom ISO 12312-2. Običajna sončna očala ne zagotavljajo varne zaščite. Prav tako niso primerni zatemnjeno steklo, rentgenski posnetki, fotografski filmi, zgoščenke, folije ali doma narejeni filtri. NASA opozarja, da je ustrezna zaščita potrebna med vsemi delnimi fazami Sončevega mrka.
Zaščitna očala je treba pred uporabo pregledati. Folija ne sme biti opraskana, preluknjana, nagubana ali ločena od okvirja. Poškodovana očala je treba zavreči. Otroci naj mrk opazujejo samo pod nadzorom odrasle osebe.
Očala si nadenemo, preden pogledamo proti Soncu. Pogled nato usmerimo stran od Sonca in šele zatem snamemo zaščito.
Daljnogled, teleskop in fotoaparat lahko povzročijo takojšnjo poškodbo
Poseben previdnostni ukrep velja za daljnoglede, teleskope in fotoaparate z daljšimi objektivi. Optične naprave zberejo in koncentrirajo Sončevo svetlobo, zato lahko brez pravilnega filtra v trenutku poškodujejo oko, senzor fotoaparata ali notranje dele naprave.
Očala za opazovanje mrka niso namenjena gledanju skozi daljnogled ali teleskop. Svetloba, zbrana v optični napravi, lahko poškoduje zaščitno folijo in nato oko.
Solarni filter mora biti nameščen pred objektivom, torej na mestu, kjer svetloba najprej vstopi v napravo. Uporaba filtrov na okularju ni varna. Pri teleskopskem opazovanju je najbolje uporabiti opremo, ki jo je pregledal izkušen astronom.
Varnejša možnost je posredno opazovanje. Na kos kartona naredimo majhno luknjico in skozenj projiciramo podobo Sonca na drugo belo površino. Med projekcijo ne gledamo skozi odprtino, temveč opazujemo sliko na kartonu.
Zaščitnih očal ne smemo odstraniti niti za trenutek
Pomembna je razlika med popolnim in delnim Sončevim mrkom. Opazovalci znotraj pasu totalitete smejo zaščito za kratek čas odstraniti samo med popolno fazo, ko je svetla Sončeva površina v celoti zakrita.
V Sloveniji popolne faze ne bo. Del Sončeve fotosfere bo ves čas ostal neposredno viden, zato morajo zaščitna očala ostati na očeh med vsakim pogledom proti Soncu.
Nizek položaj Sonca ne pomeni, da je gledanje varno. Večerni Sončevi žarki so lahko zaradi ozračja oslabljeni, vendar to ni zanesljiva zaščita pred poškodbami mrežnice.
Sončev mrk in Perzeidi v isti noči
Astronomsko dogajanje se s sončnim zahodom ne bo končalo. Le nekaj ur po delnem mrku bo nastopil vrhunec meteorskega roja Perzeidov.
Mlada Luna ne bo osvetljevala nočnega neba, zato bodo razmere za opazovanje meteorjev zelo ugodne. Daleč od mestne razsvetljave je mogoče ob dobrih pogojih opaziti več deset meteorjev na uro, ob idealnih razmerah tudi približno 50 do 100. Meteorji se lahko pojavijo kjerkoli na nebu, njihova navidezna izvorna točka pa leži v smeri ozvezdja Perzej.
Najboljši načrt za sredin večer je zato razdeljen na dva dela. Najprej bo treba poiskati odprt zahodni horizont in varno spremljati delni Sončev mrk. Po koncu večernega mraka pa se bo smiselno premakniti na čim temnejšo lokacijo z odprtim pogledom na večji del neba.
Za Perzeide daljnogled ni potreben. Največ neba zajamemo s prostim očesom, najbolje leže na podlogi ali nastavljivem stolu. Oči potrebujejo približno 20 minut, da se prilagodijo temi.
Na koncu bo odločilen pas neba nad zahodnim obzorjem
Do 12. avgusta se lahko vremenska napoved še spremeni. Za uspešno opazovanje ne bo dovolj, da je nebo neposredno nad krajem jasno. Ključen bo ozek pas nad zahodnim obzorjem.
Nizka oblačnost, koprenasti oblaki, večerna nevihta nad Alpami ali oblačen pas nad severnim Jadranom lahko zakrijejo najlepši del pojava. Na drugi strani lahko že manjša vrzel med oblaki omogoči nekajminutni pogled na močno stanjšano Sonce.
Datum si je vredno zapisati: sreda, 12. avgusta 2026, od približno 19.24 do sončnega zahoda. Najboljše možnosti bodo imeli opazovalci na zahodu države, vendar bo delni mrk ob jasnem nebu viden po vsej Sloveniji.
Najpomembnejši nasvet ostaja preprost. Lokacijo izberite pravočasno, poskrbite za preverjena zaščitna očala in proti Soncu nikoli ne usmerjajte nezaščitenega daljnogleda, teleskopa ali fotoaparata.
