Sončnica, ki je še pred nekaj tedni čez dan očitno spreminjala položaj, avgusta pogosto ostane obrnjena proti vzhodu. Zjutraj njen cvet osvetli vzhajajoče sonce, opoldne in popoldne pa mu ne sledi več proti zahodu.
Takšno vedenje ni posledica suše, previsoke temperature ali pretežkega cveta. Največkrat pomeni, da je sončnica prešla iz obdobja hitre rasti v fazo cvetenja in dozorevanja semen. Soncu namreč praviloma sledijo predvsem mlade rastline in zaprti cvetni popki, medtem ko se zreli cvetovi ustalijo v položaju, obrnjenem proti vzhodu.
Avgusta je ta sprememba na vrtovih posebej opazna, saj je večina zgodaj posejanih sončnic že popolnoma odprta. Njihovo navidezno jutranje obračanje je zato pogosto le posledica tega, da jih vzhodno sonce močno osvetli, ne pa novo premikanje cveta.
Soncu sledijo mladi poganjki, ne zreli cvetovi
Mlada sončnica se čez dan postopoma nagiba od vzhoda proti zahodu. Ponoči se vrne v nasprotno smer in ob jutru znova pričaka sonce. Ta pojav imenujemo heliotropizem, vendar ne temelji na obračanju cveta v nekakšnem sklepu.
Premikanje nastane zaradi neenakomerne rasti stebla. Čez dan ena stran stebla raste nekoliko hitreje in rastlino usmerja proti zahodu, ponoči pa se vzorec spremeni, zato se vrh do jutra znova obrne proti vzhodu. Pomembno vlogo ima tudi notranja biološka ura rastline, ki se pripravlja na sončni vzhod, še preden jo doseže neposredna svetloba.
Takšno gibanje je najbolj izrazito v obdobju, ko se steblo še podaljšuje in je cvetni popek razmeroma lahek. Z odpiranjem cveta se rast upočasni, steblo postane debelejše in bolj olesenelo, velika cvetna glava pa se ne premika več od jutra do večera. Zrela sončnica zato navadno ostane obrnjena proti vzhodu.
Sončnice avgusta praviloma niso izgubile sposobnosti spremljanja sonca. Preprosto so zaključile razvojno obdobje, v katerem jim je takšno premikanje koristilo.
Vzhodna smer cvetu prinaša pomembno prednost
Na prvi pogled bi se zdelo bolj logično, da bi zrel cvet gledal proti jugu, kjer bi čez dan prejel veliko svetlobe. Raziskave pa kažejo, da ima vzhodna usmeritev posebno korist prav v jutranjih urah.
Cvetna glava, obrnjena proti vzhodu, se po hladnejši noči hitreje segreje. Toplejši cvetovi zjutraj privabijo več čebel in drugih opraševalcev kakor cvetovi, ki so obrnjeni proti zahodu. V poskusih so vzhodno obrnjene sončnice prejele več jutranjih obiskov čebel in imele boljše pogoje za razmnoževanje.
Tudi cvetenje ni en sam trenutek. Velika rumena glava je v resnici sestavljena iz več sto ali celo več tisoč drobnih cvetov. Odpirajo se postopoma v krožnih pasovih, pri čemer njihovo časovno usklajevanje prav tako uravnava notranja ura rastline. Jutranja toplota pomaga, da se sproščanje cvetnega prahu in prihod opraševalcev časovno bolje ujameta.
Oblačno vreme lahko gibanje težje opazimo
Pri mladih sončnicah premikanje ni vsak dan enako očitno. Oblačnost, senca hiše, bližnje drevo ali pregosta zasaditev lahko spremenijo smer in količino svetlobe. Sončnica, ki raste ob steni, se lahko zato nagiba drugače od rastlin na odprtem polju.
Razlike so tudi med sortami. Nizke okrasne sončnice z več stranskimi cvetovi nimajo vedno tako izrazitega sledenja soncu kakor visoke sorte z enim močnim steblom in enim velikim cvetom. Posamezne cvetne glave na razvejani rastlini so lahko obrnjene v več smeri.
Zato ni nenavadno, če vse sončnice na vrtu ne gledajo popolnoma enako. Vzhodna usmeritev je najpogostejši vzorec pri zrelih rastlinah, ne pa natančno pravilo za prav vsak cvet.
Cvetov ne obračajte na silo
Nekateri vrtnarji sončnico privežejo tako, da bi bil cvet obrnjen proti terasi ali oknu. Pri mladi rastlini lahko takšno prisilno obračanje obremeni steblo, pri velikem cvetu pa poveča nevarnost, da se ob vetru prelomi.
Opora je smiselna, če je sončnica visoka, raste na izpostavljeni legi ali jo velika glava že močno vleče navzdol. Palico postavite ob steblo in rastlino privežite ohlapno na več mestih. Namen opore je preprečiti lomljenje, ne spreminjati naravne smeri cveta.
Povešanje glave proti koncu poletja je prav tako običajno. Semena pridobivajo težo, zadnji del cveta začne rumeneti, rumeni venčni listi pa postopoma odpadajo. Takrat rastlina svojo energijo usmerja v dozorevanje semen.
Pozorni bodite le, če celotna rastlina nenadoma oveni, steblo pri tleh potemni ali se cvetna glava začne mehčati in gniti. Takšni znaki niso povezani z običajnim prenehanjem obračanja, temveč lahko kažejo na poškodbo, zastajanje vode ali bolezen.
Avgustovska sončnica je že dosegla svoj cilj
Sončnica se ne obrača vse življenje. Mladi poganjek uporablja rast stebla, da čez dan sledi svetlobi in se ponoči vrne proti vzhodu. Odprt cvet tega gibanja ne potrebuje več, zato ostane obrnjen predvsem proti jutranjemu soncu.
Prav avgusta lahko na istem vrtu opazimo oba prizora. Pozneje posejane rastline z zaprtimi popki še potujejo za soncem, starejše sončnice pa mirno gledajo proti vzhodu in polnijo semena.
Cvet, ki se popoldne ne obrne, zato ne potrebuje dodatnega gnojila, močnejšega zalivanja ali popravljanja z vrvico. Rastlina se obnaša tako, kakor se mora. Njeno gibanje se je ustavilo ravno takrat, ko je jutranja toplota postala pomembnejša od sledenja soncu skozi ves dan.
