Krompirjevi olupki pogosto končajo med biološkimi odpadki, marsikje na podeželju pa jih še vedno skuhajo in dodajo kokošim. Takšna praksa je bila nekoč precej običajna, vendar pri njej velja nekaj previdnosti.
Glavni razlog so naravno prisotni glikoalkaloidi, med njimi solanin in čakonin. Njihova vsebnost je lahko večja predvsem v zelenih, poškodovanih in močno nakaljenih delih krompirja. Prav v lupini jih je lahko več kot v notranjosti gomolja.
Kuhanje ne pomeni, da težava povsem izgine
Pogosta domača navada je, da se olupki najprej dobro prekuhajo in nato ponudijo kokošim. Kuhanje lahko količino glikoalkaloidov zmanjša, vendar jih ne odstrani zanesljivo v celoti. Pri kuhanju v vodi se njihova vsebnost lahko zmanjša, vendar je učinek zelo različen.
Zato zeleni ali močno nakaljeni olupki niso dobra izbira niti po kuhanju. Če je krompir izrazito zelen, grenak ali močno poškodovan, ga je bolje zavreči. Penn State posebej opozarja, da se pri močnejšem zelenenju takšnega krompirja ne uporablja za prehrano.
Kokoši naj imajo osnovno krmo, ostanki pa naj ostanejo dodatek
Tudi pri varnejših kuhinjskih ostankih velja zmernost. Kokoši potrebujejo uravnoteženo osnovno krmo, ki jim zagotavlja dovolj energije, beljakovin, vitaminov in mineralov.
Vsi kuhinjski pridelki niso primerni za kokoši. Med živili, pri katerih je potrebna previdnost, posebej omenja tudi krompir. Priboljški ne bi smeli nadomestiti osnovnega obroka.
Če se na domačiji vseeno odločite porabiti manjšo količino krompirjevih olupkov, je precej varnejša izbira lupina zdravega, nezelenega in nenakaljenega krompirja, brez gnilih ali poškodovanih delov. Vseeno pa naj bo to le občasen dodatek in ne redna osnova prehrane.
Kaj pa voda, v kateri so se kuhali olupki?
Tudi tukaj velja previdnost. Del snovi iz krompirja lahko med kuhanjem preide v vodo, zato je ni smiselno obravnavati kot posebno koristno tekočino za napajanje živali.
Preprosteje je, da imajo kokoši ves čas na voljo čisto, svežo vodo, ostanke iz kuhinje pa uporabljamo le premišljeno.
Na fotografiji je videti prav pripravo krompirja, pri kateri olupki ostanejo posebej v vodi. Takšni prizori so bili na slovenskih domačijah nekoč nekaj povsem vsakdanjega, danes pa imamo več informacij o tem, zakaj pri zelenem in nakaljenem krompirju previdnost ni odveč.
Najbolj praktično pravilo je zato preprosto: zelenih, grenkih, gnilih ali močno nakaljenih krompirjevih olupkov kokošim ne dajajte, pri drugih pa jih obravnavajte le kot manjši dodatek k običajni krmi.
