Sredi zime, ko narava še vedno miruje pod težo mraza, 2. februar prinaša praznik, ki je globoko zakoreninjen v tradiciji, veri in ljudskih običajih. Svečnica je praznik, ki simbolizira luč, upanje in prehod v svetlejši del leta. Njegovo ime izhaja iz sveč, ki so jih na ta dan blagoslavljali v cerkvah, saj naj bi prinašale svetlobo, zaščito in blagoslov domu. Poleg verskega pomena pa 2. februar spremljajo tudi številna ljudska verovanja, vremenske napovedi in šege, ki so se ohranile do današnjih dni.
Pomen svečnice v krščanstvu
Svečnica je v katoliškem koledarju praznik Jezusovega darovanja v templju, ki se je zgodil 40 dni po njegovem rojstvu. Po Mojzesovi postavi je mati ob rojstvu sina veljala za “nečisto” in je morala po štiridesetih dneh prinesti očiščevalno daritev v tempelj. Marija in Jožef sta v skladu s tradicijo prinesla v dar dve grlici ali goloba. V templju sta ju sprejela starček Simeon in prerokinja Ana, ki sta v Jezusu prepoznala Mesijo. Simeonove besede so postale znane kot “hvalospev luči”, zato je praznik dobil pomen praznika svetlobe.
Svečnice se pogosto drži tudi naziv Marijino očiščevanje, saj je v preteklosti veljal za dan, ko so se končali božični prazniki in so jaslice pospravili iz cerkva in domov. Svečo, blagoslovljeno na ta dan, so pogosto prižgali ob nevihtah, boleznih ali drugih težkih trenutkih kot simbol zaščite.
Ljudska verovanja in vremenska napoved
Svečnica je v ljudskem izročilu znana kot pomemben vremenski mejnik. Stari pregovori in vraže napovedujejo prihodnje vreme in vpliv na letino. Eden najbolj znanih slovenskih pregovorov pravi:
“Če na svečnico sonce sije, bo dolga zima, če sneži ali dežuje, se pomlad bližuje.”
To pomeni, da sončen dan na svečnico napoveduje še šest tednov zime, oblačno ali deževno vreme pa kaže, da bo zima kmalu popustila. Podoben pregovor poznajo tudi v tujini – najbolj znan je ameriški “Groundhog Day” (Dan svizca), ko iz luknje pokukajo svizci in po njihovem obnašanju ljudje napovedujejo dolžino zime.
Običaji in šege ob svečnici
Svečnica je bila v preteklosti tudi dan, ko so se v gospodinjstvih pripravljali na prihod pomladi. Nekateri običaji, ki so se ohranili:
- Blagoslov sveč – Ljudje so verjeli, da sveče, blagoslovljene na svečnico, varujejo pred neurji, ognjem in boleznimi. Ob nevihtah so jih prižigali na oknih ali v kotih hiše.
- Peka svečničnih rogljičkov – V nekaterih delih Slovenije so pekli posebne rogljičke, ki simbolizirajo krajše noči in daljše dni.
- Začetek kmečkih opravil – Po ljudskem koledarju so na svečnico začeli razmišljati o prvih spomladanskih delih na polju.
- Svečnica in medved – Po nekaterih ljudskih izročilih naj bi na ta dan medved pokukal iz brloga; če vidi svojo senco (kar pomeni sončno vreme), se vrne nazaj v brlog in zima traja še šest tednov.
Svečnica danes
Čeprav se danes mnogi ljudski običaji več ne izvajajo tako kot nekoč, svečnica še vedno ostaja pomemben praznik. V cerkvah po Sloveniji potekajo blagoslovi sveč, marsikje pa se še vedno držijo tradicije prižiganja sveč ob posebnih priložnostih. Poleg tega je 2. februar tudi svetovni dan mokrišč, ko se ozavešča o pomembnosti naravnih habitatov, kot so barja, močvirja in rečne delte, ki so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
