Počitniško naselje Bučanje se skriva v mirnem zalivu pri naselju Nerezine na otoku Lošinju. V zalivu, za katerega marsikdo niti ne ve. Tu ni hotelov z bazeni, ni prodajalcev koruze in ni umetnega peska. Namesto tega so stari betonski pomoli, borovci in otroci, ki s pomola skačejo v modro vodo, kot nekoč. Če obstaja kraj, kjer je poletje ostalo takšno, kot ga poznajo generacije pred mobilnimi telefoni, potem je to tukaj.
Na plaži ni napisa “rezervirano”, pa vseeno vsakdo ve, kje kdo leži. Marsikdo že zjutraj postavi brisače pod borovce in pride kasneje, brez skrbi, da bi jim kdo zasedel prostor. Skale in betonske ploščadi, ki iz vode štrlijo kot otočki, ostajajo priljubljene točke za sončenje ali pozno popoldansko čofotanje.
Betonski bloki, skakanje s pomola in tiha jutra brez interneta
V zalivu jih je šest – velikih, trdnih, iz vode dvignjenih betonskih ploščadi. Niso ravno lepotice, a imajo status. Otroci jih uporabljajo kot opazovalnice za rakovice, ki se zbirajo pod njimi. Največ veselja pa povzročajo pomoli – predvsem tisti, s katerega otroci že desetletja skačejo v morje. Z rahlim sunkom vetra z juga, ki ga borovci skoraj v celoti ublažijo, se tam sliši le šum in otroški smeh.
Ta plaža ni pozabila na otroštvo. Ne zaradi nostalgije, ampak ker se ni pustila spreminjati. Starši sedijo v senci in berejo časopise. Mladina, ki pride zvečer, večinoma ne potrebuje zvočnikov. Namesto tega igrajo karte ali poslušajo zvok valov. Včasih se zdi, kot da je nekdo izklopil sodobni svet.
Naravna senca, vonj borovcev in mir, ki ga ni mogoče kupiti
Senca je naravna – in tega ni treba posebej oglaševati. Borovci ne ponujajo le zaščite pred soncem, ampak tudi tisti značilni vonj, zaradi katerega vsak vdih deluje kot terapija. Zrak v zalivu Bučanje je drugačen. Ne samo zaradi iglavcev, ampak tudi zato, ker tu ni prometa, betonskih parkirišč ali betonskih ograj. Narava ni bila posekana – le rahlo oblikovana, da služi ljudem, ki znajo spoštovati prostor.
Plaža ni ograjena. Nima vratarja. Nima tablic z navodili. In prav to jo ohranja – preprosto, čisto in (včasih) nenatrpano. Vse, kar je tam, je tam zato, ker je obstalo. Zaradi spoštovanja in zaradi tišine.
Večina obiskovalcev Bučanje pozna že iz otroštva. Zdaj se vračajo s svojimi otroki. In pogosto pravijo, da ne prihajajo le zaradi morja – ampak zaradi občutka, da se lahko sprostijo, ker se kraj ne sili biti nekaj več. Tudi to je luksuz.
Spomini, ki ne potrebujejo filtrov
Brisače v prvih vrstah, branje knjig, kartanje v senci, vonj po borovcih, večerna pašta na terasi in prvi skok s pomola – vse to se ponavlja iz leta v leto. Morda Bučanje ni kraj za fotografije vplivnežev. Morda nima barvitega koktajl bara, ne izposoja supov, niti ne ponuja masaž. A ima nekaj, kar vedno redkeje najdemo ob Jadranu – avtentičnost. In občutek, da si na morju, ne v turističnem parku.
