Obalno-kraška statistična regija je s 1.043 kvadratnimi kilometri četrta najmanjša v Sloveniji, a njen vpliv presega geografske okvire. Obsega 5,1 odstotka površine države, v njej pa živi približno šest odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Leta 2024 jih je bilo 119.283. Regija sodi v kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in združuje osem občin: Ankaran, Divača, Hrpelje – Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana.
Gostota, starost in demografski izzivi
S 114 prebivalci na kvadratni kilometer je četrta najgosteje poseljena regija v državi. Skoraj polovica prebivalcev živi v občini Koper, ki je s 54.220 prebivalci četrta največja občina v Sloveniji. Izola izstopa z visoko gostoto, 578 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar jo uvršča med najbolj zgoščene občine v državi.
Demografska slika kaže na izrazito staranje. Povprečna starost prebivalcev je 45,7 leta, kar je nad slovenskim povprečjem 44,3 leta. Delež mlajših od 15 let znaša 13,4 odstotka in je med najnižjimi, medtem ko je delež starejših od 65 let skoraj 24 odstotkov. Rodnost je najnižja med regijami, celotna stopnja rodnosti znaša 1,3 otroka na žensko.
Regija ima tudi največji delež tujih državljanov, 15,7 odstotka. Hkrati beleži visok selitveni prirast, kar kaže na dinamiko priseljevanja, povezano predvsem s turizmom in storitvenimi dejavnostmi, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
Trg dela in plače
Stopnja delovne aktivnosti znaša 70 odstotkov, enako kot državno povprečje, anketna brezposelnost pa je z 2,3 odstotka najnižja v Sloveniji. Kljub temu povprečna neto plača 1.472 evrov zaostaja za državnim povprečjem za približno 4 odstotke.
Skoraj 22 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev odhaja na delo v druge regije, največ v osrednjeslovensko. To kaže na močno povezanost z Ljubljano in širšim zahodnim delom države.
V regiji deluje okoli 15.900 podjetij, ki povprečno zaposlujejo le 3,1 osebe. Gre za izrazito mikro podjetniško strukturo, kar pomeni veliko število manjših družb, pogosto vezanih na turizem, trgovino in gostinstvo.
Gospodarski kazalniki
Bruto domači proizvod na prebivalca znaša 28.944 evrov in je drugi najvišji med regijami, vendar še vedno 9 odstotkov pod državnim povprečjem. Regija ustvari 5,1 odstotka bruto dodane vrednosti Slovenije.
Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca znaša 16.314 evrov in je drugi najnižji med regijami. To odpira vprašanja o realni kupni moči prebivalcev, zlasti ob visokih cenah nepremičnin in življenjskih stroškov ob morju.
Kakovost življenja in socialna slika
Prebivalci svoje zadovoljstvo z življenjem ocenjujejo s 7,7 na lestvici od 0 do 10, kar je enako slovenskemu povprečju. Hkrati pa ima regija najvišjo stopnjo tveganja revščine, 19,5 odstotka. To je precej nad državnim povprečjem. Tudi delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, je najvišji med regijami. Kljub temu je stopnja prenaseljenosti stanovanj pod državnim povprečjem, kar kaže na relativno dobre bivanjske razmere.
Okolje in turizem
V regiji nastane 570 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je tretja največja količina med regijami. Ločeno se zbere 63,5 odstotka odpadkov, kar je najmanj med regijami. Turizem ostaja močan adut. Leta 2024 so zabeležili približno 1.097.100 prihodov in okoli 3.345.000 prenočitev. Med domačimi turisti je bila regija najbolj priljubljena. Skoraj četrtina vseh domačih prihodov je bila prav na obali.
Regija kontrastov
Obalno-kraška regija združuje visoko gospodarsko aktivnost, močan turizem in demografske izzive. Ima nadpovprečno starost prebivalstva, nizko rodnost in najvišje tveganje revščine, hkrati pa nizko brezposelnost in nadpovprečen BDP na prebivalca.
Gre za prostor kontrastov, kjer se prepletajo gospodarska dinamika, socialni izzivi in turistična privlačnost. Prav zato ostaja ena najbolj zanimivih regij v Sloveniji, tako za prebivalce kot za obiskovalce.
