Vsak vrt ima vsaj en kotiček, ki ga najraje ne bi pokazali gostom. Smetnjaki ob dovozu, plastične igrače, kompostnik, gola ograja, sosedov zid ali del vrta, ki čaka na ureditev, lahko hitro pokvarijo celoten videz prostora. Dobra novica je, da takšnih prizorov ni treba vedno reševati z dragimi pregradami, lesenimi paneli ali zidovi. Pogosto je najboljša rešitev rastlina, ki zraste dovolj gosto, ostane lepa večji del leta in ne zahteva vsakodnevne skrbi. Ključ je v pravilni izbiri glede na prostor, sonce, zemljo in višino, ki jo želimo doseči.
V nadaljevanju preberite
- katere rastline najhitreje zakrijejo smetnjake, ograje in neugledne vrtne kotičke,
- zakaj zimzelene rastline niso vedno edina dobra izbira za zastiranje,
- kdaj izbrati vzpenjavke, kdaj živo mejo in kdaj okrasne trave,
- zakaj je pri bambusu zelo pomembno izbrati pravo vrsto,
- kako se izogniti najpogostejši napaki pri sajenju rastlin za zastiranje.
Zastiranje vrta se začne z merjenjem, ne z nakupom sadik
Najpogostejša napaka pri skrivanju neurejenih kotičkov je nakup rastline samo zato, ker je v vrtnariji videti lepa. V vrtu pa šteje nekaj drugega: koliko prostora ima rastlina za širino, kako visoko sme zrasti, koliko sonca prejme, kakšna je zemlja in ali bo pozimi še vedno dovolj gosta.
Pred sajenjem je dobro razmisliti, kaj pravzaprav skrivamo. Smetnjaki potrebujejo nižje, gostejše zastiranje pri tleh. Gola ograja potrebuje višino in širino. Pogled na sosednjo hišo zahteva trajnejšo zeleno zaveso. Neurejen kot ob vrtni lopi pa je lahko lepši že z eno večjo travo ali vzpenjavko.
Zemlja in prvi meseci odločajo o uspehu
Rastline za zastiranje najhitreje uspejo, če jih ne posadimo v utrujeno, zbito in zapleveljeno zemljo. Pred sajenjem odstranimo plevel, zemljo zrahljamo in dodamo kompost ali drugo organsko snov. Prva rastna sezona je odločilna, saj rastline takrat razvijajo korenine. Redno zalivanje v prvem letu pogosto pomeni razliko med gosto zeleno pregrado in redkim, šibkim grmom.
Lovorikovec je izbira za tiste, ki želijo hitro zeleno steno
Lovorikovec je ena najbolj priljubljenih rastlin za zastiranje, ker hitro raste, ima velike bleščeče liste in je zimzelen. Primeren je za skrivanje smetnjakov, ograj, kompostnikov in pogledov, ki jih želimo omiliti skozi vse leto. Dobro prenaša rez, zato ga lahko oblikujemo v urejeno živo mejo ali pustimo nekoliko bolj naraven videz.
Njegova prednost je gostota. Pri mnogih grmih se težava pojavi pri dnu, kjer ostanejo gole veje. Pri lovorikovcu je zastiranje običajno učinkovito tudi nižje pri tleh, kar je pomembno pri smetnjakih in vrtnih zabojnikih.
Rdeča fotinija doda barvo, ne le zastiranja
Fotinija, pogosto znana pod imenom Red Robin, je dobra izbira za vrtove, kjer ne želimo samo zelene pregrade. Mladi listi so rdečkasti, pozneje se obarvajo zeleno, zato rastlina deluje bolj živahno kot klasična živa meja. Uporabna je ob ograjah, dovozih in kotičkih, kjer želimo skriti manj lepe elemente, a hkrati ohraniti dekorativen videz.
Dobro se odziva na rez. Če jo vsako leto nekoliko oblikujemo, ostane gostejša. Brez obrezovanja lahko zraste precej visoko, zato jo je treba saditi tam, kjer ima dovolj prostora.
Pušpan za urejen videz manjših kotičkov
Pušpan raste počasneje kot lovorikovec ali fotinija, vendar ima zelo urejen videz. Primeren je za nižje zastiranje, robove, manjše zaslone ob vhodu ali okoli kotička, kjer stojijo zabojniki. Njegova prednost je eleganca, slabost pa počasnejša rast in občutljivost na nekatere bolezni ter škodljivce. Zato je smiselno izbrati zdrave sadike in jih redno opazovati.
Bukova živa meja preseneti tudi pozimi
Bukev je listopadna, zato marsikdo misli, da pozimi ne more dobro zakrivati. A bukova živa meja pogosto dolgo zadrži suhe bakrene liste, kar daje vrtu strukturo tudi v hladnih mesecih. Deluje mehkeje in bolj naravno kot marsikatera zimzelena pregrada.
Primerna je za večje vrtove, meje parcel in daljše ograje. Potrebuje nekaj potrpežljivosti in redno rez, a se sčasoma oblikuje v lepo, gosto živo mejo. Za smetnjake tik ob hiši morda ni najbolj praktična, za naravno ozadje pa je odlična.
Okrasne trave hitro omehčajo trde robove
Miskantus, znan tudi kot kitajski trstikovec, je zelo uporaben tam, kjer ne potrebujemo formalne žive meje, ampak želimo zmehčati pogled. Visoke okrasne trave lahko skrijejo ograjo, vrtno opremo ali manj urejen vogal ob lopi. Poleti in jeseni naredijo veliko mase, pozimi pa suha stebla še vedno dajejo nekaj zasebnosti in lep videz.
Spomladi jih porežemo nizko pri tleh, nato znova odženejo. Najbolje uspevajo na soncu in po ukoreninjenju prenesejo tudi nekaj suše. Sadimo jih z dovolj razmika, ker se z leti razširijo.
Trave niso najboljša izbira za popolno zimsko skrivanje
Če želite smetnjake skriti tudi januarja, okrasne trave niso vedno dovolj. Njihova vloga je bolj mehčanje pogleda kot popolno zakrivanje. Odlične so v kombinaciji z nižjimi grmi ali leseno oporo.
Vzpenjavke rešujejo ograje, zidove in ozke prostore
Glicinija, srobot in bršljan so rastline za navpično zastiranje. Najbolj pridejo do izraza na ograjah, pergolah, zidovih in mrežah. Glicinija spomladi navduši s cvetenjem, srobot prinese barvo in lažji videz, bršljan pa je zimzelena rešitev za tiste, ki želijo pokritost tudi pozimi.
Pri vzpenjavkah je pomembna opora. Ne moremo jih samo posaditi ob prazen zid in pričakovati čudeža. Potrebujejo mrežo, žice, pergolo ali ograjo. Glicinija je močna rastlina, zato potrebuje trdno konstrukcijo in redno rez.
Bambus da hiter učinek, a izberite šopasto vrsto
Bambus lahko zelo hitro ustvari zeleno pregrado. Njegova največja past je izbira napačne vrste. Razraščajoči bambus je lahko invaziven in se razširi tja, kjer ga ne želimo. Za domače vrtove je varnejša izbira šopasti bambus, ki ostaja bolj zbran.
Zelo dobra rešitev je sajenje v velike lonce, zlasti ob terasah, smetnjakih ali tlakovanih površinah. Tako rast nadzorujemo, hkrati pa dobimo visok, zračen zaslon. Bambus ima rad enakomerno vlažna tla in nekoliko zavetno lego.
Najlepši rezultat nastane iz kombinacije rastlin
En sam grm lahko veliko skrije, a najbolj naraven učinek nastane z združevanjem. Lovorikovec ali fotinija lahko tvorita osnovo, pred njima posadimo okrasne trave, ob ograjo dodamo srobot, v kot pa postavimo večji lonec s šopastim bambusom. Tako pogled ne obstane na eni zeleni steni, ampak se premika po plasteh.
Pri tem je treba paziti na vzdrževanje. Rastline, ki skrivajo nered, ne smejo same postati nov nered. Redna rez, odstranjevanje suhih delov, zalivanje v suši in vsakoletno dodajanje komposta poskrbijo, da zaslon ostane lep.
Zeleni zaslon naj bo praktičen
Smetnjak mora ostati dostopen. Kompostnik mora imeti prostor za odpiranje. Ograja mora biti dosegljiva, če jo bo treba popravljati. Pri sajenju zato ne glejmo samo današnje sadike, ampak njeno velikost čez tri ali pet let. Prav ta razmislek loči uspešno vrtno rešitev od nove težave.
>>> Te sobne rastline lahko rastejo kar v vodi
Vrt postane lepši, ko skrijemo tisto, kar moti pogled
Neurejen kotiček na vrtu ni razlog za slabo voljo. Pogosto je dovolj nekaj premišljenih rastlin, da se pogled spremeni. Smetnjaki se umaknejo za zimzeleno pregrado, gola ograja dobi cvetočo vzpenjavko, trd rob ob lopi pa omehča visoka trava.
Najboljša rastlina ni nujno najhitrejša, temveč tista, ki ustreza prostoru. Če izberemo glede na svetlobo, zemljo, končno višino in vzdrževanje, bo vrt z leti deloval bolj urejeno in mirno. Rastline ne skrijejo samo nereda. Vrtu vrnejo občutek domačnosti.
