Beseda “brainrot” ali “razpadanje možganov” se pogosto uporablja za opis posledic nenehnega brskanja po družbenih omrežjih, kot je TikTok. Španski časopis El País pa zdaj poroča, da ta izraz morda ni le metaforičen. Naraščajoče število znanstvenih študij namreč kaže, da dolgotrajna izpostavljenost tovrstnim vsebinam dejansko lahko povzroči fizične spremembe v možganih, vključno z zmanjšanjem količine sive možganske snovi.
Zasvojenost, ki spreminja naš pogled na svet
Algoritmi na družbenih omrežjih so zasnovani tako, da uporabnike čim dlje obdržijo pred zasloni, pogosto s senzacionalističnimi novicami in nepomembnimi vsebinami. Ena izmed ključnih strategij za dosego tega cilja je “neskončno listanje”, kar vzpodbuja kompulzivno potrebo po nadaljnjem brskanju – pojav, znan kot doomscrolling.
Michoel Moshel, avtor analize o nevropsiholoških učinkih pretirane uporabe zaslonov, poudarja, da doomscrolling oslabi sposobnost osredotočanja, spremeni način, kako dojemamo svet, in negativno vpliva na možganske funkcije. “Možgani imajo naravno težnjo po iskanju novih informacij, še posebej tistih, ki so alarmantne ali potencialno nevarne. To nas je v preteklosti varovalo, danes pa nas vodi v nenehno iskanje dražljajev,” pravi Moshel.
Vpliv na možgane: Primerljivo z učinki drog
Raziskave iz leta 2023 so pokazale, da lahko pretirana uporaba družbenih omrežij povzroči disociativna stanja, zaradi katerih pogosto izgubimo občutek za čas. Prav tako so rezultati pokazali, da kompulzivno brskanje povečuje stres in vodi do fizičnega ter duševnega poslabšanja. Še posebej zaskrbljujoče so spremembe v možganih. Moshelova analiza je razkrila, da je dolgotrajna uporaba interneta povezana z zmanjšanjem sive možganske snovi na območjih, ki so ključna za sprejemanje odločitev, nagrajevanje in impulzivnost.
Moshel je te spremembe primerjal s tistimi, ki jih povzročajo droge, kot so alkohol ali metamfetamini. Čeprav se zdi ta primerjava pretirana, so posledice dolgotrajne uporabe družbenih omrežij resnično skrb vzbujajoče.
Stalni dražljaji in izguba osredotočenosti
Eduardo Fernández Jiménez, klinični psiholog iz madridske bolnišnice La Paz, poudarja, da nas družbena omrežja bombardirajo s hitrimi in nenehnimi dražljaji, kar spodbuja stalno preusmerjanje pozornosti. To dolgoročno oslabi sposobnost osredotočanja na eno nalogo, kar je tesno povezano z akademskim učenjem in dolgoročnim pomnjenjem.
Otroci in družbena omrežja: Kdaj je prehitro?
Ameriški minister za zdravje je opozoril, da otroci, mlajši od 13 let, ne bi smeli uporabljati družbenih omrežij. Ob tem dodaja, da so mlajši možgani še posebej občutljivi na negativne učinke, ki jih prinašajo stalni digitalni dražljaji.
Čas za razmislek
Fizični in psihološki učinki pretirane uporabe družbenih omrežij postajajo vse bolj očitni. Zmanjšanje sive možganske snovi, primerljivo z učinki zasvojenosti, izguba osredotočenosti in povečan stres so le nekateri od razlogov, zakaj je morda čas, da telefon odložimo. Ključno vprašanje pa ostaja: ali je škoda že prevelika?
