Čeprav Mali Lošinj slovi po čudovitih zalivih, urejenih sprehajališčih in vonju po borovcih, obstaja točka, ki ponuja nekaj, kar številni obiskovalci zgrešijo. Sredi zelenega otoškega zaledja, nekoliko stran od živahnega mestnega središča in hotelskega vrveža, leži razgledna točka, ki jo je težko najti – a nemogoče pozabiti. S koordinatami 44.5131956078355, 14.494019136281873, se tik ob cesti proti uvali Mrtvaška odpira razgled, ki seže čez otoke, morje in vse do daljnega Velebita. Razgled, ki očara v tišini.
Kako najti točko, ki razkriva skrivnosti
Smer iz središča Malega Lošinja
Če se odpravljate iz centra Malega Lošinja, denimo iz bližine trgovine Lidl, se najprej usmerite proti jugu mimo mestnega pokopališča in vojašnice. Na križišču, kjer bi lahko zavili levo proti Velem Lošinju, se držite desno in sledite oznakam za uvalo Mrtvaška. Cesta vodi proti jugu otoka in pelje mimo tematskega razgledišča Providenca – a vi nadaljujte naprej, še približno tri kilometre.
Cesta je asfaltirana, a razmeroma ozka, zato je previdnost dobrodošla. Približno pet minut vožnje po izhodu iz mesta, tik preden se cesta začne spuščati proti Mrtvaški, boste na desni strani opazili razširitev ceste. Tam pustite vozilo in se sprehodite do razgledne točke, ki se skriva nekaj korakov stran – med drevesi, a z odprtim pogledom na sever.
Razgled, ki pove več kot tisoč fotografij
Razgledna točka, ki leži ob glavni cesti proti Mrtvaški, razkriva več kot le modrino Jadranskega morja. Ob jasnem vremenu pogled seže vse do otoka Rab, južno do Paga, in še dlje – do mogočnih vrhov Velebita, ki se zrcalijo na obzorju. Na severu se bohoti greben Televrina, najvišjega vrha Lošinja, ki s svojo višino 588 metrov deli pogled z vami.
To ni razgled z razglednice – to je pogled za tiste, ki radi odkrivajo sami. Brez množice turistov, brez stojnic in glasbe. Samo veter, borovci in občutek, da si na pravem mestu. Včasih, ob jutrih, se v daljavi vidijo obrisi Istre, ob večerih pa se nebo obarva z oranžnimi toni, ki jih ne zajame noben filter.
Razlog, zakaj se je vredno ustaviti
Ob cesti, ki vodi proti jugozahodnemu koncu otoka, večina voznikov hiti mimo. Mrtvaška je znana kot izhodišče za izlete z ladjico, potapljanje in odhode proti otoku Ilovik. A tisti, ki si vzamejo čas, ustavijo ob poti in poiščejo ta manjši prostor z velikim pogledom, odkrijejo Lošinj, kot ga vidi narava sama – brez okvirjev, brez filtrov, brez ograj.
Če imate s seboj daljnogled ali fotoaparat, vam ta točka omogoča posnetke, ki jih sicer ne boste ujeli v mestnem središču ali na plaži. Kombinacija morja, obrisov otokov in dramatičnih gorskih linij ustvarja kuliso, ki jo lahko občudujete ure in ure. In če imate srečo, vas bo spremljal še krik galeba ali šum vetra med borovci.
Kaj še lahko vidite na poti
Pot do razgledišča je sama po sebi razgledna. Na levi strani ceste se razprostira pogled proti zalivu Čikat, na desni pa se skozi drevje odpira pogled na otok Ilovik. Če nadaljujete še naprej proti Mrtvaški, se cesta konča ob pomolu, kjer pogosto pristajajo ladjice in ribari. A razgledna točka, ki jo iščemo, leži nekoliko višje in ponuja širši pogled.
Za ljubitelje hoje je točka dostopna tudi peš – iz Velega Lošinja vodi makadamska pot, ki se priključi glavni cesti ravno v bližini točke. Od tam do razgledišča je še slabih deset minut hoje.
Zakaj ta točka ni na vseh zemljevidih
Morda je ravno to njen čar – ni posebej označena, ni ograjena, ni del klasičnih turističnih poti. Nima table, ki bi vas nanjo opozorila. Ima pa nekaj, kar manjka marsikateri razgledni ploščadi: tišino, širino in občutek odkritja.
Za številne obiskovalce Lošinja ostaja skrita. A tisti, ki jo najdejo, jo redno vključijo v svoj načrt poti – tudi samo za trenutek. In mnogi se tja vračajo. Ne zaradi vodenih ogledov ali razglednic, ampak zaradi občutka, da so v tistem trenutku tam – sami z morjem, otoki in obzorjem.
