Dan po obilnem dežju se marsikateri gobar odpravi v gozd v upanju, da ga bodo pričakali jurčki in druge užitne gobe. Toda dež sam po sebi še ne pomeni, da bodo naslednje jutro iz tal že pokukali novi gobani. Po daljšem sušnem obdobju je pogosto smiselno počakati približno pet do deset dni, včasih tudi dva tedna.
Čas je odvisen od vrste gob, temperature, vlažnosti tal in razmer pred padavinami. Če je bil gozd že dovolj vlažen in so se mlade gobe začele razvijati pred dežjem, jih lahko najdemo precej prej. Zato izkušeni gobarji ne spremljajo le dežja, temveč tudi dogajanje v gozdu v preteklih dneh.
Koliko dni po dežju začnejo rasti jurčki?
Za jurčke oziroma gobane ni mogoče določiti enega samega pravila. Njihova rast je povezana z razvojem podgobja, ki živi v tleh in je povezano s koreninami dreves.
Goba, ki jo naberemo, je le trosnjak, torej vidni razmnoževalni del organizma. Podgobje lahko v primernih razmerah razvije trosnjake, vendar se ta proces ne začne in konča nujno v enem dnevu.
Če je bila zemlja pred dežjem zelo suha, potrebuje čas, da se dovolj navlaži. Nato morajo biti primerne tudi temperature, da se začnejo razvijati nove gobe.
Za načrtovanje gobarskega izleta je lahko uporaben naslednji okvir:
- Prvi do tretji dan po dežju: novega vala gob še ni nujno pričakovati, zlasti po dolgotrajni suši. Najdemo pa lahko gobe, ki so rasle že pred padavinami.
- Približno četrti do sedmi dan: ob primernih temperaturah in zadostni vlagi se lahko začnejo pojavljati novi trosnjaki.
- Približno sedmi do štirinajsti dan: po obilnejših padavinah in sušnem obdobju je to lahko ugoden čas za iskanje gobanov, če se tla medtem niso znova izsušila.
To niso natančni biološki roki za rast jurčkov, temveč orientacija za gobarje. V posameznem gozdu se lahko gobe pojavijo prej, pozneje ali pa jih kljub dežju sploh ni.
En dan dežja po dolgi suši pogosto ni dovolj
Pomembnejša od same količine padavin v enem dnevu je vlažnost tal skozi daljše obdobje. Če po več tednih suše pade nekaj milimetrov dežja, se lahko navlaži predvsem zgornja plast gozdnih tal. Ob sončnem in vetrovnem vremenu se ta hitro ponovno izsuši.
Drugače je, če dežuje več dni zapored in vlaga prodre globlje v tla. Takšne razmere so za razvoj številnih gob ugodnejše.
Tudi preveč vode ni vedno koristno. Dolgotrajno razmočena tla in neugodne temperature lahko rast nekaterih vrst zavrejo.
Zakaj je oktobra temperatura tako pomembna?
Jeseni so razmere za gobarjenje pogosto ugodne, saj so tla po poletju lahko še razmeroma topla, noči pa prinašajo več vlage.
Toda oktobra se lahko vreme hitro spremeni. Če po dežju nastopi več mrzlih noči, se rast gob lahko upočasni. Če sledijo razmeroma mili dnevi brez izrazitega izsuševanja tal, so možnosti za razvoj trosnjakov praviloma boljše.
Pomembna je tudi nadmorska višina. V višjih legah se tla ohlajajo hitreje kot v nižinah, zato se lahko gobarska sezona na posameznih območjih konča ob različnem času.
V Sloveniji lahko tako v istem tednu v enem gozdu še najdemo številne gobe, nekaj sto metrov višje pa so razmere že precej manj ugodne.
Kdaj po dežju v gozd po jurčke?
Izberite, koliko dni je minilo od zadnjega obilnejšega dežja, in preverite, kaj lahko pričakujete.
Koliko dni je minilo od dežja?
Po daljši suši se morajo tla najprej dovolj navlažiti. Novi trosnjaki potrebujejo čas za razvoj. Lahko pa najdete gobe, ki so rasle že pred dežjem.
Če je v gozdu dovolj vlage in so temperature ugodne, se lahko razvijejo prvi novi trosnjaki. To še ne pomeni, da bo jurčkov že veliko.
Približno teden do deset dni po obilnejšem dežju je ob primernih razmerah smiselno preveriti znana rastišča jurčkov. Uspeh ni zagotovljen.
Če so tla ostala vlažna in ni prišlo do izrazite ohladitve, se lahko obrod nadaljuje. Ob suhem in vetrovnem vremenu so možnosti manjše.
Včasih je pomembnejše vreme zadnjih treh tednov kot včerajšnji dež
To potrjuje tudi raziskava, ki je temeljila na desetletnem spremljanju jurčkov v bukovem gozdu v Nemčiji. Največji obrod je bil povezan s povprečno temperaturo približno 13 stopinj Celzija v predhodnih 20 dneh in s količino padavin v približno 26-dnevnem obdobju. Gre za znanstveno predobjavo, zato ugotovitev še ne gre obravnavati kot dokončno potrjenih.
Zanimivi so tudi podatki slovenskega portala Meteorec, ki je primerjal več sto opažanj gob z vremenskimi podatki. Pri jurčkih je bil srednji razmik med močnejšim dežjem in opažanjem približno deset dni, pri lisičkah okoli sedem dni, pri orjaških dežnikih oziroma marelah pa okoli enajst dni. Avtorji opozarjajo, da čas opažanja še ni nujno čas, ko je goba dejansko zrasla.
Za gobarja je zato bolj koristno spremljati zaporedje deževnih in suhih dni kot zgolj zadnjo vremensko napoved. Če je deževalo danes, jutrišnji obisk gozda ni nujno prezgoden za že rastoče gobe, za nov obrod jurčkov po suši pa je praviloma smiselno počakati še nekaj dni.
Nabiramo le gobe, ki jih zanesljivo poznamo. Pri dvomu o vrsti gobe ne uživamo, saj so nekatere strupene vrste zelo podobne užitnim.
