Obilnejši septembrski dež lahko v slovenskih gozdovih precej spremeni razmere za rast gob. Vlažna tla, nekoliko nižje temperature in dovolj toplote v zemlji so kombinacija, ki lahko v naslednjih dneh spodbudi novo rast. To pa ne pomeni, da bodo jurčki in druge priljubljene gobe množično pognali že nekaj ur po dežju.
Za gobarje je zato najpomembnejše vprašanje precej praktično: kdaj po močnejšem dežju se je najbolje odpraviti v gozd? Enotnega odgovora ni, saj se posamezne vrste odzivajo različno, pomembni pa so tudi temperatura, nadmorska višina, vrsta gozda in količina vlage, ki je bila v tleh že pred padavinami..
Sam dež še ni dovolj
Gobe potrebujejo vlago, vendar en sam deževen dan še ne pomeni avtomatično polne košare.
Za razvoj trosnjakov, torej dela gobe, ki ga nabiramo, je pomembna predvsem vlaga v tleh. Gozd pri tem deluje kot nekakšen naravni rezervoar. Krošnje, mah, listje in gozdna tla zadržujejo del padavin, zato se vlaga ne izgubi tako hitro kot na odprtem prostoru.
Če je bilo pred dežjem daljše sušno obdobje, lahko tla najprej potrebujejo nekaj časa, da se dobro navlažijo. Drugače je, če je bila zemlja že vlažna in pride še nova pošiljka dežja. Takrat se lahko razmere za rast izboljšajo precej hitreje.
Zato dva kraja, oddaljena le nekaj deset kilometrov, po istem vremenskem prehodu ne bosta nujno imela enake gobarske sezone.
Koliko dni po dežju je vredno počakati?
Pri gobah se pogosto omenja nekajdnevno obdobje po obilnejšem dežju, vendar tega ni mogoče spremeniti v preprosto pravilo, npr. “peti dan po dežju pojdite po jurčke“.
Razvoj je odvisen od vrste gobe in razmer v tleh. Če so tla dovolj topla in vlažna, se lahko prvi opaznejši rezultati pokažejo v nekaj dneh, pri drugih razmerah pa šele pozneje.
Za gobarja je zato bolj koristno spremljati zaporedje vremena kot samo datum dežja.
Če obilnemu dežju sledijo razmeroma topli dnevi in noči brez izrazitega mraza, so možnosti praviloma boljše. Če pa po padavinah hitro nastopi daljše hladno ali vetrovno obdobje, se lahko razvoj upočasni.
Septembra je prednost prav v tem, da so gozdna tla po poletju še razmeroma topla, noči pa že prinašajo več vlage.
PREBERI TUDI > Zdolska gobova juha, kot bi jo pripravil “slovenski Jamie Oliver” Ivan Ivačič
Jurčki ne rastejo povsod hkrati
Tudi ob dobrih razmerah se gobarska sezona po Sloveniji ne začne povsod isti dan.
Pomembni so nadmorska višina, lega, sestava gozda in lokalne padavine. Na enem območju je lahko gozd že dobro namočen, nekaj kilometrov stran pa je padlo bistveno manj dežja.
Zato imajo izkušeni gobarji pogosto več različnih terenov. Če na enem mestu ni ničesar, to še ne pomeni, da je enako v vseh okoliških gozdovih.
Posebej po nevihtah so razlike lahko velike, saj so padavine pogosto zelo neenakomerno razporejene.
Štiri stvari, pri katerih pri gobah ni prostora za ugibanje
Kliknite na posamezno opozorilo in preverite, na kaj morate biti pozorni pred nabiranjem, pripravo in uživanjem gob.
Po močnem dežju preverite predvsem stare dobre terene
Prvi obisk gozda po obilnejših padavinah je smiselno usmeriti na mesta, kjer ste gobe našli že v prejšnjih sezonah.
Podgobje namreč ostaja v tleh, trosnjaki pa se pojavijo, ko se vzpostavijo primerne razmere. Prav zato se gobarji pogosto vračajo na podobne lege pod smrekami, bukvami, hrasti in drugim drevjem, kjer so bili uspešni že prej.
Pri iskanju se splača opazovati tudi tla. Vlažen mah in gozdna stelja, ki se še nista popolnoma izsušila, sta bolj obetavna kot površina, ki jo je veter že hitro posušil.
Gozdovi imajo zaradi sence in zadrževanja vode praviloma višjo vlago ter nižjo temperaturo kot odprte površine, kar je eden od razlogov, da se po dežju vlaga v njih ohrani dlje.
Septembrski dež lahko odpre zelo zanimivo obdobje
Za gobarje je september pogosto eden najbolj zanimivih mesecev. Poletna toplota še ni povsem izginila, hkrati pa se začne pojavljati več nočne vlage in pogostejše padavine.
Če se po sedanjem obilnem dežju tla dobro namočijo in nato ne sledi izrazita ohladitev, bodo naslednji dnevi vsekakor vredni spremljanja.
Ne bi pa pričakoval, da bo najboljši trenutek nujno takoj po koncu padavin. Bolj smiselno je najprej pustiti gozdu nekaj časa in nato v naslednjih dneh preveriti znane terene.
Kdor ima možnost, lahko naredi dva krajša obiska: prvega nekaj dni po dežju, drugega nekoliko pozneje. Tako je precej lažje ugotoviti, ali se je začel nov val rasti.
Pri nabiranju velja eno pravilo brez izjeme
Gobo v košaro položite samo, če jo zanesljivo prepoznate. Posameznih vrst ni varno določati samo po fotografiji, barvi klobuka ali enem samem znaku. Če obstaja dvom, je bolje gobo pustiti v gozdu ali jo pokazati izkušenemu poznavalcu oziroma determinatorju.
V Sloveniji so nekatere vrste tudi zavarovane in jih ni dovoljeno nabirati. Prepovedano je tudi nabiranje podgobja.
Obisk gozda po večdnevnem dežju zahteva še nekaj previdnosti. Tla so lahko spolzka, gozdne poti razmočene, hudourniki pa močnejši kot običajno.
Najbolj zanimivo obdobje za gobarje se zato verjetno ne začne v trenutku, ko pade zadnja kaplja. Pravi odgovor bodo dali dnevi po dežju, ko bo jasno, kako dolgo se je vlaga zadržala v tleh in kako tople bodo ostale noči.
