V teh dneh boste na nebu zaslišali znane glasove, začenja se selitev žerjavov

V drugi polovici oktobra lahko nad Slovenijo ponovno pričakujemo velike jate žerjavov, ki se selijo proti jugu. Njihov prihod pogosto najprej naznani značilno glasno trobljenje, ki ga je mogoče slišati tudi visoko nad naselji. Šele ko pogledamo proti nebu, opazimo ptice, ki letijo v dolgih vrstah ali značilni obliki črke V.

Glavnina jesenske selitve žerjavov čez Slovenijo običajno poteka novembra, prve jate pa lahko opazujemo že septembra in oktobra. V prihodnjih tednih bodo zato možnosti za njihovo opazovanje vse večje, posebej ob ugodnih vremenskih razmerah.

Zakaj žerjavi jeseni preletavajo Slovenijo?

Žerjavi (Grus grus) so velike ptice z dolgimi nogami, vratom in širokimi krili. Gnezdijo predvsem v severni in srednji Evropi, jeseni pa se selijo proti območjem, kjer so zime milejše in lažje najdejo hrano.

Slovenija leži na eni od njihovih selitvenih poti. Številni žerjavi, ki nas preletijo, potujejo proti prezimovališčem v južni in zahodni Evropi, predvsem na Iberskem polotoku.

V nasprotju z nekaterimi drugimi pticami selivkami žerjavi med potovanjem pogosto ostajajo v velikih skupinah. Posamezna jata lahko šteje več deset ali več sto ptic.

Njihova selitev ni omejena na nekaj dni. Jeseni lahko traja več mesecev, njena intenzivnost pa se spreminja glede na vreme in razmere na selitveni poti.

Po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je jesenska selitev leta 2023 dosegla vrhunec v začetku novembra. Samo 5. novembra so opazovalci zabeležili 5.046 žerjavov v 66 jatah.

Najprej jih slišimo, šele nato zagledamo

Žerjave je mogoče prepoznati po glasnem, nekoliko hripavem trobljenju. Njihovi klici se lahko slišijo precej daleč, zato jih pogosto zaznamo, še preden opazimo ptice na nebu.

Med letom se med seboj oglašajo in tako ohranjajo stik z drugimi člani jate.

Posebej značilna je njihova razporeditev v obliki črke V. Takšen način letenja pomaga pticam zmanjševati porabo energije, saj lahko izkoriščajo ugodne zračne tokove, ki nastajajo za krili ptic pred njimi.

Vodstvo jate se lahko med potovanjem tudi menja.

Če nad hišo zaslišite glasno trobljenje in opazite dolg niz velikih ptic, ki letijo v podobni razporeditvi, obstaja velika verjetnost, da gre prav za žerjave.

Njihovi preleti so lahko posebej zanimivi ob večerih, ko jate nadaljujejo pot proti naslednjim počivališčem. Žerjavi se namreč selijo tako podnevi kot ponoči.

Ali se žerjavi ustavljajo tudi v Sloveniji?

Čeprav večina žerjavov Slovenijo samo preleti, se nekatere jate pri nas tudi ustavijo.

Med pomembnejšimi območji za njihovo opazovanje sta Cerkniško jezero in Ljubljansko barje. Tam lahko ptice počivajo in iščejo hrano, preden nadaljujejo dolgo pot proti prezimovališčem.

Žerjavi se prehranjujejo z rastlinskimi deli, semeni in različnimi manjšimi živalmi. Med postanki jih je zato mogoče opaziti na travnikih, njivah in mokriščih.

Po ugotovitvah DOPPS se število žerjavov v večjem delu Evrope povečuje. Posledično jih v zadnjih desetletjih vse več opažajo tudi v Sloveniji, kjer se nekatere jate zadržujejo dlje kot nekoč.

Koliko žerjavov preleti Slovenijo?

Podatki opazovalcev kažejo, da so selitve lahko izjemno množične, vendar se njihova intenzivnost med posameznimi leti precej razlikuje.

Jeseni 2022 so v Sloveniji zabeležili 98.701 žerjavov v 771 jatah, kar je bila takrat rekordna jesenska selitev.

Leto pozneje jih je bilo bistveno manj. Jeseni 2023 so opazovalci našteli 44.009 žerjavov v 474 jatah.

Spomladi 2025 pa je sledil izjemen prelet. Po podatkih DOPPS so zabeležili kar 302.949 žerjavov v 1.689 jatah. V enem samem dnevu jih je nad Slovenijo preletelo več kot 100.000.

Ti podatki izvirajo iz opazovanj, zato ne predstavljajo nujno popolnega števila vseh ptic, ki so preletele državo. Kažejo pa, kako pomembna je Slovenija na njihovi selitveni poti.

Če jih opazite, lahko pomagate pri spremljanju selitve

DOPPS že vrsto let zbira podatke o preletih žerjavov. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi prebivalci, ki jate opazijo med vsakodnevnimi opravki.

Za uporabno opazovanje ni potrebna posebna oprema. Dovolj je, da si zabeležite kraj, datum in približno uro preleta, število ptic ter smer njihovega leta.

Če je jata zelo velika, jo lahko fotografirate ali posnamete s telefonom. Fotografija lahko pozneje pomaga pri natančnejšem štetju ptic.

V prihodnjih tednih bo zato vredno večkrat pogledati proti nebu, posebej ob jasnih dneh in ob nenadnem glasnem oglašanju ptic.

Če jih boste zamudili jeseni, boste novo priložnost dobili ob njihovi spomladanski vrnitvi. Takrat glavnina žerjavov Slovenijo običajno preleta konec februarja in v začetku marca.