Ob koncu ponedeljka, 19. maja, se je nebo nad Posavjem spremenilo v pravo umetniško platno, na katerem so se mešale barve rdeče, oranžne in temno vijoličaste. Nevihtni oblaki, svetloba nizkega sonca in nekaj kapelj dežja so ustvarili prizor, ki ga fotografi iščejo mesece.
Kako nastane tako dramatičen sončni zahod?
Vremensko dogajanje, ki je botrovalo temu prizoru, ni bilo nič kaj spektakularno na radarskih slikah, a je bilo vizualno izjemno. Nevihtni sistem se je pomikal proti severovzhodu in ob tem raztrgal oblake nad mestom Krško. V zadnjih minutah dneva je sonce pod nizkim kotom osvetlilo spodnji rob gostih oblakov, ki so se zaradi vlage in delcev v ozračju obarvali v žareče odtenke.
Sončni žarki potujejo skozi gostejše plasti atmosfere tik pred sončnim zahodom, kar povečuje sipanje svetlobe. Modra in zelena svetloba se razpršita, rdeča in oranžna pa prevladujeta. Če so v ozračju tudi vodne kapljice ali delci prahu, se učinek še okrepi. Tako dobimo tiste redek in skoraj ognjen prizor, ki ga je tokrat doživelo Krško.
Nevihta, ki ni prišla – a je pustila vtis
Zanimivo je, da Krško ni bilo neposredno v središču nevihte. Glavnina padavin se je pomaknila bolj proti severozahodu in Bistrici ob Sotli, vendar je zunanji rob oblakov segal daleč čez hribovit svet. Prav tam se je oblikoval kontrast med svetlobo in temo – spodaj naselja, v ozadju vinogradi in na vrhu svetišče, vse skupaj pod težkim nevihtnim nebom, ki je v žarkih postalo živo rdeče.
Zakaj se to dogaja redko?
Vremenski pogoji za takšne prizore morajo biti ravno pravšnji. Sonce mora biti nizko, oblakov ne sme biti preveč, a dovolj, da se lahko ujame svetloba. Zrak mora vsebovati ravno prav vlage ali delcev, ki sipajo svetlobo. In nenazadnje mora biti nebo odprto proti zahodu, da sonce sploh lahko prodre do spodnjih robov oblakov.
V Sloveniji se takšni prizori zgodijo nekajkrat letno, a le redko v tako čisti in poudarjeni obliki. Tokrat so bili vsi dejavniki usklajeni – vreme, kot in ura dneva, razgledna točka in čisto ozračje po prehodu fronte.
