V hladnem delu leta se starejši ljudje pogosto zanašajo na toplino svojega doma kot na glavno varovalo pred neprijetnimi dnevi. Toplota prinaša občutek varnosti in umirjenosti, zato ni presenetljivo, da številni dvignejo temperaturo precej nad priporočene vrednosti. V mnogih slovenskih domovih, zlasti tam, kjer se ogreva na drva, zrak hitro preseže petindvajset stopinj in ustvari klimo, ki je prijetna le na prvi pogled. Visoka temperatura v prostoru je na videz majhna navada, a lahko spremeni način počutja in vpliva na zdravje, spanec ter splošno kakovost življenja.
Mnogi starejši povedo, da jih mraz hitro zmoti, da jih zeblje v noge ali da se sprostijo šele v toplem prostoru. Toplota je povezana s spomini in navadami, zato se posameznik težko odloči za znižanje temperature, tudi če ga k temu spodbujajo svojci. Dom pogosto postane pregreto okolje, ki bolj spominja na pozno poletno popoldne kot na zimski bivalni standard. Vendar ima takšna nastavitev svoj skriti davek. Previsoka temperatura lahko obremeni telo, posuši zrak in zmanjša energijo, namesto da bi ustvarila varno zatočišče.
V članku predstavljamo razloge, zakaj Slovenke in Slovenci, zlasti po šestdesetem letu, pogosto segrejejo stanovanje preveč, kakšna tveganja nastanejo zaradi takšne prakse in kako z enostavnimi spremembami doseči prijetnejše in bolj zdravo bivalno okolje.
Toplota je navada iz preteklosti
Starejša generacija je večino življenja preživela v hišah brez današnje izolacije in brez avtomatike, ki bi uravnavala toploto. Peči na drva so ogrevale neenakomerno in dom je bil pogosto hladen. Zaradi tega se je razvila posebna zvestoba toplini. Zjutraj je bilo treba zakuriti, popoldne dodati drva, zvečer znova prigrabiti polena. Če je temperatura padla, je bila v prostoru neprijetna vlaga, zato so ljudje v iskanju udobja pogosto pregrevali prostore.
Tak način razmišljanja se je prenesel v današnji čas, ko živimo v bistveno bolje izoliranih prostorih. Sodobna okna ne prepuščajo hladnega zraka, izolacija preprečuje izgubo toplote, peči pa imajo večjo učinkovitost. V takšnih razmerah ogrevanje na petindvajset ali celo sedemindvajset stopinj preprosto ni več primerno. Prostor se pregretju upira, saj toplota nima izhoda in ustvari občutek težkega zraka. To vodi v utrujenost, zaspanost in slabše splošno počutje.
Zakaj starejše hitreje zazebe?
Starost prinaša spremembe, ki vplivajo na zaznavanje temperature. Telo proizvaja manj toplote, cirkulacija je počasnejša, mišična masa pa se naravno zmanjšuje. Zaradi tega se občutek mraza pojavi hitreje. Starejši pogosto mislijo, da hlad prihaja iz okolice, dejansko pa gre za naravno fiziološko spremembo. Dvigovanje temperature na triindvajset ali petindvajset stopinj lahko začasno olajša občutek, vendar telo pri tem izgublja naravno sposobnost prilagajanja.
Dodatna težava nastane pri ogrevanju na drva. Peči oddajajo neenakomerno toploto, kar spodbudi pogostejše dodajanje polen in dvigovanje temperature čez mejo udobja. Ker se toplota dviguje, so stropi pogosto zelo topli, tla pa ostajajo hladnejša, kar povzroča napačen občutek hladu. Posledica je pregret zrak, ki suši sluznico in ustvarja idealne razmere za utrujenost.
Nevarnosti preveč segretega doma
Pregreti prostori so za telo napornejši, kot se zdi. Tudi če človek vročine ne občuti neposredno, telo vseeno reagira.
Povečana možnost dehidracije
Topel in suh zrak pospeši izgubo vlage skozi kožo in dihala. Starejši ljudje pogosto popijejo premalo vode, zato lahko pride do dehidracije, ki jo spremljata utrujenost in slabša koncentracija.
Izsušena sluznica in več okužb
Sluznica dihal potrebuje vlago, da deluje kot zaščita. Ko zrak v prostoru doseže visoke temperature, se suši hitreje. Suhe sluznice so dovzetnejše za viruse in bakterije, kar v zimskem času poveča možnost prehladov.
Težave s spanjem
Topel zrak v spalnici ovira naravni cikel spanja. Idealna temperatura za nočni počitek je precej nižja od tiste, ki jo starejši pogosto vzdržujejo v hiši. Pregreta spalnica povzroči premetavanje, plitkejši spanec in pogosto zbujanje.
Dodatna obremenitev srca
Telo se mora s toploto ves čas prilagajati. To obremeni srce, zlasti pri starejših. Visok zračni pritisk, dvignjena temperatura in majhno zračenje ustvarijo kombinacijo, ki lahko vpliva na krvni tlak in splošno počutje.
Najboljša temperatura za zdravo bivanje
Strokovnjaki opozarjajo, da je najboljša temperatura za dnevne prostore med dvajset in enaindvajset stopinj. V spalnici je optimalno od osemnajst do dvajset stopinj. Vročina nad triindvajset stopinj pa lahko postane obremenilna, še posebej za starejše.
Ni potrebno, da je dom hladen. Gre za iskanje ravnotežja, pri katerem se telo počuti dobro, prostor pa ostane svež.
Kako preprosto preprečiti pregrevanje doma?
Rešitve so presenetljivo enostavne in ne zahtevajo velikih sprememb. Pomembna je predvsem prilagoditev navad.
Uporaba termostata ali sobnega termometra
Veliko slovenskih domov še vedno nima natančnega merjenja temperature v prostoru. Pri ogrevanju na drva se pogosto zanašamo na občutek, ki je lahko varljiv. Termostat ali preprost sobni termometer pomagata ohraniti raven toplote v mejah udobja. Ko naprava pokaže enaindvajset stopinj, ni potrebe po dodatnih polenih.
Kratka prezračevanja čez dan
Zračenje je ključno, saj osveži zrak in prepreči občutek težke toplote. Kratek prepih, ki traja tri minute, povsem zadostuje. Prostor se ohladi le minimalno, zrak pa postane bolj čist.
Pametno ogrevanje spalnice
Spalnica naj bo hladnejša, saj telo v spanju potrebuje nižjo temperaturo. Če je peč v bližini, je smiselno popolnoma zapreti vrata ali preusmeriti toploto. Dodaten odeja je boljša rešitev kot dodatnih pet stopinj v zraku.
Redno dodajanje vlage v prostor
Topel zrak je vedno bolj suh. Posoda z vodo na peči ali sobna rastlina lahko naredi veliko razliko. Vlažnejši zrak ohranja sluznico zaščiteno in zmanjša občutek suhih oči ter utrujenosti.
Uravnavanje topline pri ogrevanju na drva
Ogrevanje na drva ustvarja občutek domačnosti, a prinaša tudi past. Če ogenj preveč razgori, se temperatura hitro dvigne. Bolje je dodajati manjša polena v daljših presledkih. To ohranja prijetno toploto brez nenadnih skokov.
Zakaj je zmerna temperatura najboljša za počutje?
Modernejša znanost o bivalnem ugodju kaže, da telo na zmerno toploto reagira bolj sproščeno. Tudi starejši ljudje, ki so vajeni toplih domov, poročajo, da se po nekaj dneh prilagoditve počutijo bolje. Zmanjša se občutek zaspanosti, izboljša se kakovost spanja, telo pa je manj obremenjeno.
Temperatura med dvajset in enaindvajset stopinj omogoča naravno gibanje toplote v prostoru. Zrak ostane dovolj topel, da ne povzroča neprijetnosti, vendar še vedno dovolj svež, da ne duši. Takšno ravnotežje je tudi energetsko ugodnejše.
Kako spodbuditi starejše k spremembi navad?
Spremembe so težke, še posebej pri ljudeh, ki so dolga leta ogrevali na način, ki jim je dajal občutek nadzora. Zato so najbolj učinkovite metode tiste, ki temeljijo na razumevanju in postopnem prilagajanju.
Pojasnite jim vpliv na zdravje
Številni starejši ne vedo, da jih lahko pregret zrak utrudi. Ko razumejo, da nižja temperatura zmanjšuje tveganja, spremembo lažje sprejmejo.
Pouk o sodobni izolaciji
Pomembno je razložiti, da današnje hiše ne izgubljajo toplote tako kot včasih. Številni še vedno verjamejo, da je hlad povezan s slabim ogrevanjem, čeprav gre pogosto le za nižjo vlažnost ali slabše kroženje zraka.
Postopno zniževanje temperature
Namesto nenadne spremembe je bolje temperaturo znižati za eno stopinjo na teden. Telo se tako naravno prilagodi.
Topel dom ni nujno pregret dom
Prijetno bivalno okolje ni vprašanje stopinj, temveč ravnotežja. Toplota je dobrodošla, a prevelika količina toplote lahko ustvarja utrujenost, neprijetno zračno klimo in dodatno obremenitev za staranje telesa. Rešitev je presenetljivo preprosta. Zmerna temperatura, dobro prezračevanje in bolj premišljeno ogrevanje na drva ustvarijo dom, ki ostane topel, svež in prijeten.
