Zalivanje vrta z vodo iz bazena se ob koncu poletja zdi smiselna rešitev. Namesto da bi več tisoč litrov vode preprosto izpustili, bi z njo zalili trato, okrasne rastline ali zelenjavne gredice. Težava je, da bazenska voda ni enaka deževnici ali vodi iz vodovoda. V njej so lahko ostanki klora, brom, sredstva proti algam, sol in kemikalije za uravnavanje pH. Pred uporabo je zato treba vedeti, s čim je bil bazen vzdrževan.
Kratek odgovor je preprost: sveže obdelane bazenske vode ne zlivajte neposredno na vrt. Tudi starejšo vodo uporabite šele po preverjanju, nikakor pa ne izpraznite celotnega bazena na eno gredico. Trije razlogi pojasnjujejo, zakaj je previdnost pomembnejša od hitrega prihranka vode.
Trije razlogi, zakaj bazenska voda lahko škodi vrtu
1. Klor in druga sredstva ne izginejo takoj
Klor varuje kopalce pred mikroorganizmi, vendar lahko v višji koncentraciji poškoduje občutljive rastline in življenje v tleh. Bazeni lahko vsebujejo tudi brom, algicide, čistila ter sredstva za zviševanje ali zniževanje pH. Njihova kombinacija je precej drugačna od vode, s katero običajno zalivamo vrt.
Vonj ni zanesljiv preizkus. Voda lahko nima izrazitega vonja po kloru, pa to še ne pomeni, da je pripravljena za uporabo. Vrednosti preverimo z bazenskim merilnim kompletom. Sonce in zrak prosti klor sčasoma zmanjšata, vendar potrebni čas ni vedno enak, saj je odvisen od koncentracije, pokritosti bazena in vremena.
Najboljši predlog je, da bazen odkrijemo, najmanj deset dni ne dodajamo klora in vodo nato praznimo postopoma po različnih delih trate. To je napotek za trato, ne samodejno dovoljenje za zalivanje zelenjave.
2. Slana bazenska voda lahko poškoduje tla
Pri bazenu s slano elektrolizo je največja težava sol. Naprava iz soli proizvaja klor, natrij in kloridi pa ostajajo v vodi. Rastline zaradi večje slanosti težje sprejemajo vodo, čeprav je zemlja na pogled mokra. Posledice se lahko pokažejo kot ožgani robovi listov, rumenenje, slabša rast in sušenje.
Sol se ob ponavljajočem zalivanju kopiči v območju korenin. Natrij lahko poslabša tudi strukturo zemlje in njeno prepustnost. Posebno občutljive so mlade sadike, jagodičevje in številne vrtnine. Smernice pojasnjujejo, da se slanost odpravlja z izpiranjem z vodo z nizko vsebnostjo soli, kar pokaže, zakaj slana bazenska voda ni pametna namakalna zaloga.
3. Velika količina vode naredi škodo tudi brez kemikalij
V manjšem montažnem bazenu je lahko več tisoč litrov vode. Če jo v kratkem času spustimo na majhno površino, se zemlja nasiči, iz koreninskega prostora izrine zrak in začne odnašati prst. Voda lahko steče na sosednje zemljišče, cesto, v meteorni odtok ali bližnji vodotok.
Škoda je mogoča tudi pri vodi z ustreznim pH in brez merljivega klora. Razmočena tla so za korenine stres, močan tok pa lahko razgali korenine, poleže rastline in povzroči erozijo. Povratne vode po pranju filtra ne uporabljamo za zalivanje, saj je lahko bolj obremenjena z nečistočami in kemikalijami.
Kdaj lahko bazensko vodo vseeno uporabimo?
Najprej prenehamo dodajati klor in druga sredstva ter bazen pustimo odkrit. Nato z merilnim kompletom preverimo, ali klor oziroma brom nista več zaznavna, in izmerimo pH. Nekatera okoljska priporočila kot primerno območje za nadzorovano praznjenje navajajo pH med 6 in 8, vendar je treba upoštevati tudi navodila proizvajalca bazena in lokalna pravila odvajanja vode.
Voda ne sme biti iz slanega bazena, pred kratkim šokirana ali obdelana z algicidom. Če ustreza pogojem, jo spuščamo počasi, več dni in po različnih delih trate ali med odpornejše okrasne rastline. Cev redno prestavljamo in zalivanje ustavimo, še preden se začne voda zadrževati na površini.
Za zelenjavo, zelišča, sadike in jagodičevje je varneje uporabiti preverjen vir vode. Bazenske vode ne usmerjamo po užitnih delih rastlin in je ne spuščamo v potok, ribnik ali meteorni jašek. Že majhne koncentracije klora lahko škodujejo vodnim organizmom.
Ponovna uporaba bazenske vode je lahko gospodarna, vendar le po meritvah in postopnem praznjenju. Brez podatkov o kloru, pH, soli in uporabljenih sredstvih je najdražja napaka prav domneva, da je vsaka na videz čista voda dobra tudi za vrt.
