Dan na bazenu z vnuki se sliši preprosto. Brisače, kopalke, krema, nekaj sadja, pijača in dobra volja. V resnici pa je za babice in dedke tak izlet pogosto precej bolj zahteven, kot je videti s parkirišča pred kopališčem. Otroci so navdušeni, voda jih vleče, sonce pripeka, med ležalniki je gneča, odrasli pa morajo hkrati paziti na torbe, vstopnice, hrano, senco in predvsem na to, kje je kateri otrok.
Najlepši bazenski dnevi niso tisti, pri katerih je vse spontano. Najbolj mirni so tisti, pri katerih se odrasli že pred prvim skokom v vodo dogovorijo o nekaj osnovnih pravilih. Vnuki tega ne bodo doživeli kot omejitev, če jim pravila povemo mirno in jasno. Za njih to pomeni varnost, za odrasle pa manj tekanja, manj klicanja čez bazen in manj neprijetnih presenečenj.
Prvi dogovor naj bo še pred kopališčem
Najboljši trenutek za pravila ni takrat, ko otrok že stoji na robu bazena. Takrat je glava že pri vodi. Dogovor naj pride prej, najbolje ob prihodu ali še v avtu. Otroku povejte, kje boste imeli brisače, do katerega bazena sme sam, kdaj mora priti nazaj in kaj pomeni, če ga pokličete.
Pri mlajših otrocih naj bo pravilo zelo kratko: v vodo samo skupaj z odraslim. Pri večjih vnukih, ki že plavajo, je smiselno določiti vidno mejo. Na primer: ne za ograjo, ne v globok bazen brez vprašanja, ne na tobogan brez dogovora, ne iz vode brez povedati odraslemu. Dolga predavanja ob bazenu ne delujejo. Kratka, ponovljena pravila pa si otroci lažje zapomnijo.
Odrasli mora biti določen, ne domneven
Največja napaka pri vodi je misel, da “nekdo že gleda”. Če sta z otroki dva odrasla, se hitro zgodi, da oba za trenutek pogledata stran. Eden gre po pijačo, drugi išče telefon, otrok pa je že drugje. Zato naj bo jasno, kdo ima v tistem trenutku oči na vodi.
To ne pomeni napetega opazovanja vsakega giba, pomeni pa stalno prisotnost. Telefon, knjiga, dolg pogovor pri sosednji brisači in odhod do lokala niso združljivi z nadzorom majhnega otroka v vodi. Reševalec iz vode je dodatna varnost, ne osebni varuh vašega vnuka.
Sonce utrudi otroke hitreje, kot priznajo
Otroci na bazenu redko sami rečejo, da potrebujejo odmor. Pogosto postanejo samo bolj razdražljivi, glasnejši, nerodni ali nenadoma tišji. Vročina, klorirana voda, tekanje po ploščicah in nenehno vstopanje v vodo hitro izčrpajo telo. Zato naj odmor ne pride šele takrat, ko je otrok že popolnoma utrujen.
Najbolje deluje ritem: voda, senca, pijača, nekaj hrane, spet voda. Ne čakajte, da bo otrok zelo žejen. Ponudite mu vodo večkrat, po malem. Sladke pijače in sladoled so del poletnega dne, vendar naj ne nadomestijo običajne tekočine in lahkega obroka.
Krema ni enkratno opravilo
Zaščita pred soncem se na bazenu hitro spere, obriše z brisačo ali izgubi učinkovitost po več skokih v vodo. Kremo nanesite pred odhodom od doma, nato pa jo obnovite na kopališču. Posebej pazite na ramena, vrat, ušesa, nos, hrbet in stopala. Otroci pogosto dobijo opekline prav tam, kjer odrasli namažemo prehitro.
Kapa, majica za v vodo in senca so pri občutljivih otrocih zelo koristni. Pri tem ni treba dramatizirati. Dovolj je, da sonca ne jemljete kot ozadja, ampak kot del načrta dneva.
Napihljive igrače niso varnost
Rokavčki, obroči, blazine in vodne igrače so otrokom zabavne, vendar niso zamenjava za nadzor. Napihljiva stvar se lahko sname, poči, zdrsne ali otroku da lažen občutek, da zmore več, kot v resnici zmore. Pri neplavalcih mora biti odrasli blizu, tudi v nizki vodi.
Posebej previdni bodite pri prehodu iz otroškega v večji bazen. Otroku se globina pogosto ne zdi tako velika, dokler mu voda ne pride čez prsi ali dokler ne izgubi tal pod nogami. Tudi otrok, ki dobro plava, se lahko utrudi, ustraši ali zaleti v drugega kopalca.
Tobogani, robovi in mokre ploščice
Na bazenu niso nevarni samo globoki deli. Veliko neprijetnosti nastane pri teku po mokrih ploščicah, skakanju z roba, prerivanju na stopnicah in čakanju pri toboganih. Otroku jasno povejte, da se ob bazenu hodi, ne teče. Skoki so dovoljeni samo tam, kjer so dovoljeni in kjer je voda dovolj globoka.
Pri večjih vnukih je dobro preveriti tudi pravila kopališča. Nekateri bazeni imajo omejitve pri toboganih, plavalnih progah, skokih in uporabi rekvizitov. Če jih preberete šele po opozorilu reševalca, je dan hitro manj prijeten.
Hrana naj bo praktična, ne težka
Bazen ni najboljši kraj za težke obroke. Po obilni hrani otroci pogosto postanejo počasni ali jim je slabo, posebej če se takoj vrnejo v vodo. Bolje se obnesejo sadje, sendviči, jogurt, krekerji, voda in manjši prigrizki, ki ne razpadejo na vročini.
Hrano shranite v senci ali hladilni torbi. Mlečni izdelki, narezano sadje in občutljive jedi poleti ne smejo dolgo stati na vročem. Vnuki bodo morda najbolj veseli sladoleda, odrasli pa si boste hvaležni, če boste imeli pri roki tudi nekaj, kar jih nasiti bolj mirno.
Odhod načrtujte pred prvo krizo
Najslabši odhod z bazena je tisti, ki se zgodi po prepiru, utrujenosti in zadnjem “samo še pet minut”. Bolje je že na začetku povedati, kdaj približno greste domov in kaj bo zadnja stvar dneva. Na primer: še eno kopanje, potem tuš, preoblačenje in odhod. Otroci lažje sprejmejo konec, če ga vidijo vnaprej.
Pri vnukih je bazen pogosto več kot kopanje. To je skupen dan, spomin, posebna pozornost. Prav zato se splača, da odrasli ne porabijo vse energije za gasilske odločitve. Malo načrta pred odhodom naredi veliko razliko: kdo pazi, kje je senca, kdaj se pije, kdaj se maže in kdaj se gre domov.
Najbolj uporaben nasvet je preprost. Na bazenu z vnuki ne zmagajo tisti, ki prinesejo največ stvari, ampak tisti, ki imajo jasen ritem. Voda je zabava, odrasli pa morajo ostati korak pred njo. Tako se dan ne konča z izčrpanostjo, ampak z občutkom, da je bilo vredno iti.
