Fižol je temelj številnih domačih jedi, od enolončnic do solat in prilog. A prav vsak, ki ga pogosto kuha, ve, da zna biti trmast. Dolgo kuhanje, neenakomerna mehkoba in občutek teže po obroku so težave, ki spremljajo to sicer izjemno hranljivo stročnico. Stare kuhinjske navade imajo za to presenetljivo preprosto rešitev. V lonec dodajo lovorjev list in ščepec sode bikarbone.
Ne gre za vražo ali modno domislico, temveč za kombinacijo, ki ima zelo konkreten učinek na potek kuhanja in končni rezultat.
Kaj v fižolu povzroča težave pri kuhanju?
Fižol ima trdo celično strukturo in naravne spojine, ki otežujejo vpijanje vode. Če zrna niso dobro namočena ali pravilno kuhana, ostanejo trda, tudi po dolgem vrenju. Hkrati so nekatere snovi v fižolu povezane z napenjanjem, kar marsikoga odvrne od pogostejše uporabe.
Prav zato so se v tradicionalni kuhinji razvili dodatki, ki ta proces ublažijo.

Vloga sode bikarbone v loncu
Soda bikarbona zviša bazičnost vode. V takem okolju se celične stene fižola hitreje zmehčajo, kar pomeni krajši čas kuhanja in enakomernejšo mehkobo zrn.
Pomembno je poudariti, da zadostuje zelo majhna količina. Na lonec fižola je dovolj ščepec. Preveč sode lahko pokvari okus in teksturo, zato z njo ne gre pretiravati.
Zakaj jo nekateri dodajo že pri namakanju
Nekatere gospodinje dodajo sodo že vodi za namakanje. S tem se proces mehčanja začne prej. Po namakanju fižol vedno dobro speremo in kuhamo v sveži vodi.
Lovorjev list ni tam le zaradi arome
Lovorjev list ima v kuhanju fižola dvojno vlogo. Prva je aromatična. Doda blag, zeliščni okus, ki omili zemeljsko noto fižola. Druga vloga je bolj praktična.
Lovorjev list tradicionalno velja za pomoč pri lažji prebavljivosti stročnic. V ljudski kuhinji so ga dodajali prav zato, da jed po obroku ne obteži želodca.
Dodatek z opaznim učinkom
Dovolj je en ali dva lista. Več ni potrebno, saj lahko okus postane preveč izrazit.
Kako pravilno uporabiti to kombinacijo?
Fižol najprej namočimo, najbolje čez noč. Naslednji dan vodo odlijemo, zrna speremo in zalijemo s svežo vodo. Dodamo lovorjev list in ščepec sode bikarbone. Kuhamo do mehkega, nato pa fižol po potrebi še enkrat speremo ali uporabimo v nadaljnji jedi.
Sol se praviloma dodaja proti koncu kuhanja ali šele v končni jedi, saj zgodnje soljenje upočasni mehčanje.
Zakaj ta trik preživi generacije?
Ker deluje. Fižol je mehkejši, kuhanje krajše, okus bolj uravnotežen. Takšne rešitve so se v kuhinjah ohranile prav zato, ker so bile praktične in zanesljive. V sodobnem času, ko si želimo domače hrane brez zapletov, se te drobne navade znova izkažejo kot dragocene.
