Na letošnjih lokalnih volitvah se za sedeže v občinskih in mestnih svetih poteguje 17.922 kandidatov. Med njimi je 8.147 žensk in 9.775 moških. Najstarejši kandidat ima 95 let, najmlajši pa 18.
Gre za zelo veliko število kandidatur, saj bodo volivci 15. novembra v 212 občinah odločali tudi o sestavi občinskih svetov. Prav ti organi potem odločajo o občinskem proračunu, prostorskih načrtih, komunalnih projektih, cenah nekaterih storitev in drugih vprašanjih, ki vplivajo na vsakdanje življenje ljudi.
Od skupno 17.922 kandidatur jih je 3.599 vloženih za mestne svete v mestnih občinah, 14.323 pa za občinske svete v preostalih občinah.
Občinski sveti v številkah
Najpomembnejši podatki o kandidatih za občinske in mestne svete.
Skoraj 18 tisoč kandidatur
Za mestne svete kandidira 3.599 ljudi, za občinske svete v drugih občinah pa 14.323.
Skoraj polovica kandidatk, a moški so še vedno v večini
Ženske predstavljajo 8.147 kandidatur, moški pa 9.775. To pomeni, da je med vsemi kandidati približno 45,5 odstotka žensk in 54,5 odstotka moških. Razlika ni tako izrazita kot pri kandidatih za župane, kjer moški močno prevladujejo, a popolnega ravnotežja še vedno ni.
Podatek kaže, da so ženske v tekmi za občinske in mestne svete precej bolje zastopane kot v županskih tekmah. To je pomembno, ker občinski sveti odločajo o številnih temah, ki se dotikajo vseh generacij in vseh delov občine.
Poseben podatek velja tudi za državljane drugih držav članic Evropske unije. Med kandidati za občinske in mestne svete jih je 13.
To pomeni, da pravica kandidirati na lokalnih volitvah ni omejena le na slovenske državljane, ampak jo pod določenimi pogoji omogoča tudi evropskim državljanom s prebivališčem v Sloveniji.
Od 18 do 95 let
Med kandidati je zelo širok starostni razpon. Najmlajši kandidat je star 18 let, kar pomeni, da je pravkar dosegel starost, pri kateri lahko kandidira na lokalnih volitvah. Najstarejši kandidat jih ima 95. Razlika med njima znaša 77 let.
Ta podatek lepo pokaže, da lokalna politika ni rezervirana le za eno generacijo. Na kandidatnih listah so tako mladi, ki šele vstopajo v javno življenje, kot starejši z dolgoletnimi izkušnjami.
Sama starost seveda še ne pove, kako dober bo nekdo svetnik. Pove pa, da zanimanje za lokalno odločanje prihaja iz zelo različnih življenjskih obdobij.
Večina kandidatur je v občinskih svetih zunaj mestnih občin
V mestnih občinah je za mesta v svetih prijavljenih 3.599 kandidatov. Veliko več, 14.323, jih kandidira v občinah, ki niso mestne. To je pričakovano, saj je teh občin bistveno več.
Kljub temu številke pokažejo še nekaj drugega. Lokalna politika ni le zgodba velikih mest. Največ kandidatur nastane prav v manjših in srednje velikih občinah, kjer so odločitve občinskega sveta pogosto še posebej tesno povezane z življenjem krajanov.
V takih občinah so vprašanja cest, vrtcev, vodovoda, prostorskih posegov ali pomoči starejšim pogosto med najbolj spremljanimi lokalnimi temami.
Kaj to pomeni za volivce?
Za volivce velika množica kandidatur pomeni predvsem večjo izbiro. Hkrati pa tudi več odgovornosti, da pred glasovanjem preverijo, kdo kandidira v njihovi občini, na kateri listi je in kakšna stališča zastopa.
Seznami potrjenih list kandidatov so objavljeni na občinah in na portalu Državne volilne komisije. Koristno je pogledati tudi, kdo na listah zaseda višja mesta in katere skupine ali stranke stojijo za posameznimi kandidati.
Pri volitvah občinskih in mestnih svetov ni drugega kroga, zato bo sestava svetov določena že po glasovanju 15. novembra 2026. Prav zato je smiselno, da se volivci z listami seznanijo vnaprej, ne šele na dan volitev.
