Normalen krvni tlak med obiskom zdravnika še ne pomeni nujno, da je takšen tudi doma. Nova ameriška raziskava je pokazala, da so starejši ljudje s tako imenovano prikrito hipertenzijo pogosteje poročali o padcih. Pri tej obliki povišanega krvnega tlaka so meritve v ambulanti običajne, medtem ko so vrednosti pri domačem merjenju previsoke.
Raziskovalci so pri osebah, starejših od 78 let, ugotovili 70 odstotkov večjo pogostost padcev v primerjavi s tistimi, ki so imeli povišan krvni tlak tako doma kot pri zdravniku. Gre za pomembno ugotovitev, vendar raziskava ne dokazuje, da povišan krvni tlak neposredno povzroča padce.
Kaj je prikrita hipertenzija in zakaj jo lahko spregledamo?
Prikrita oziroma maskirana hipertenzija pomeni, da zdravnik med pregledom izmeri normalen krvni tlak, meritve zunaj ambulante pa pokažejo povišane vrednosti.
Takšno stanje lahko ostane neprepoznano, če se človek zanaša samo na meritve ob rednih zdravstvenih pregledih.
Obstaja tudi nasproten pojav, ki mu pravimo hipertenzija bele halje. Pri njej je krvni tlak povišan v zdravniški ordinaciji, doma pa so vrednosti običajne ali nižje.
Razlike lahko nastanejo zaradi različnih okoliščin, telesne dejavnosti, stresa in običajnega nihanja krvnega tlaka čez dan. Prav zato lahko več zaporednih domačih meritev zdravniku pove več kot ena sama meritev v ambulanti.
V raziskavi sodelovalo 758 starejših ljudi
Raziskovalci so analizirali podatke 758 ljudi, starih od 78 do 98 let. Njihova povprečna oziroma srednja starost je bila 83 let, večina pa je že jemala zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Udeležencem so krvni tlak večkrat izmerili v zdravstveni ustanovi. Doma so meritve opravljali zjutraj in zvečer, in sicer osem dni, ki niso bili zaporedni.
Približno 15 odstotkov sodelujočih je imelo prikrito hipertenzijo, 17 odstotkov hipertenzijo bele halje, dobra tretjina pa povišan tlak v obeh okoljih. Pri približno tretjini so bile vrednosti normalne.
Po skoraj enem letu spremljanja je 23 odstotkov sodelujočih poročalo o vsaj enem padcu v predhodnih 12 mesecih.
Največ pozornosti je pritegnila primerjava med različnimi skupinami glede na vzorec krvnega tlaka.
Pri ljudeh s prikrito hipertenzijo je bila pogostost padcev za 70 odstotkov višja kot pri ljudeh s stalno povišanim tlakom, torej s previsokimi vrednostmi tako doma kot v ambulanti.
Pri osebah s hipertenzijo bele halje so raziskovalci ugotovili 39 odstotkov manjšo pogostost padcev v primerjavi z isto skupino.
Ti podatki ne pomenijo, da ima vsak starejši človek s prikrito hipertenzijo 70-odstotno verjetnost padca. Gre za primerjavo med skupinami, ne za napoved tveganja posameznika.
Zakaj bi bil krvni tlak lahko povezan s padci?
Znanstveniki za zdaj še nimajo jasnega odgovora.
Kardiologinja Karol Watson, strokovna sodelavka Ameriškega združenja za srce, je ob predstavitvi ugotovitev pojasnila, da bi razlike lahko bile povezane z nihanjem krvnega tlaka in sposobnostjo telesa, da ga uravnava čez dan.
Vendar raziskava ni ugotavljala, da bi bila prikrita hipertenzija neposreden vzrok za padce.
Pri starejših lahko na ravnotežje in tveganje za padec vplivajo številni dejavniki, med drugim mišična oslabelost, slabši vid, motnje ravnotežja, nekatera zdravila in padec krvnega tlaka ob vstajanju.
Prav slednji lahko povzroči vrtoglavico, občutek nestabilnosti ali celo omedlevico. Zato je pri ponavljajočih se padcih pomembna širša zdravstvena ocena, ne samo preverjanje visokega krvnega tlaka.
Kako pravilno meriti krvni tlak doma?
Domače meritve so lahko pomembno dopolnilo zdravniškemu pregledu, predvsem če obstaja sum, da se vrednosti čez dan precej spreminjajo.
Za merjenje je priporočljivo uporabljati preverjen samodejni merilnik z manšeto za nadlaket ustrezne velikosti.
Pred meritvijo vsaj pet minut mirno sedimo. Hrbet naj bo podprt, stopala na tleh, roka pa naslonjena približno v višini srca.
Pol ure pred merjenjem se je priporočljivo izogniti kajenju, kofeinu in telesni aktivnosti. Med meritvijo ne govorimo.
Koristno je, da meritve opravljamo ob približno enakem času in jih zapisujemo skupaj z datumom ter uro.
Če se doma večkrat pokažejo povišane vrednosti, je priporočljivo rezultate predstaviti osebnemu zdravniku. Zdravnik lahko po potrebi predlaga tudi 24-urno spremljanje krvnega tlaka.
Zdravil za zniževanje tlaka ni priporočljivo samostojno spreminjati ali opuščati na podlagi posameznih domačih meritev.
Posebej pomembno za starejše, ki so že doživeli padec
Raziskavo so predstavili 9. oktobra 2026 na znanstvenem srečanju Ameriškega združenja za srce, posvečenem hipertenziji.
Ugotovitve so za zdaj preliminarne, saj celotna raziskava še ni bila objavljena v strokovni znanstveni reviji z neodvisnim recenzentskim pregledom.
Kljub tej omejitvi strokovnjaki poudarjajo praktično vrednost spremljanja krvnega tlaka tudi zunaj zdravstvene ustanove.
Za starejšega človeka, ki se mu pogosto vrti, je nestabilen pri hoji ali je v zadnjem času večkrat padel, je smiselno, da o tem obvesti zdravnika. Ob pregledu naj pokaže tudi zapise domačih meritev krvnega tlaka in seznam zdravil, ki jih jemlje.
Tako je mogoče lažje ugotoviti, ali so težave povezane z nihanjem tlaka, zdravili ali drugimi zdravstvenimi dejavniki, ter izbrati primerne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti ponovnega padca.
