Po 55. letu se lahko spanec začne spreminjati: postane nekoliko lažji, ponoči se pogosteje prebudimo, zjutraj pa se lahko zbudimo prej kot nekoč. To ni nujno znak bolezni. S staranjem se spreminjata notranja telesna ura in razporeditev posameznih faz spanja, zato je globokega spanca pogosto manj.
Veliko pa lahko naredimo že zvečer. Pomagajo predvsem reden čas spanja, manj težke hrane pozno zvečer, previdnost pri alkoholu in kofeinu ter dovolj gibanja čez dan.
Po 55. letu spanec pogosto postane lažji
Starost 55 let ni meja, po kateri bi se spanec nenadoma spremenil. Spremembe nastajajo postopoma že v srednjih letih.
Starejši odrasli praviloma preživijo več časa v lažjih fazah spanja in manj v globokem spancu. Zaradi tega nas lahko hitreje prebudijo zvok, potreba po uriniranju, vročina v prostoru ali preprosto obračanje v postelji. Pogostejše postajajo tudi težave, ki lahko motijo spanec, med njimi bolečine, nespečnost in spalna apneja.
Tudi potreba po spanju ne izgine. Starejši odrasli še vedno večinoma potrebujejo približno sedem do devet ur spanja na noč.
Večerja naj bo dovolj zgodaj, vendar ura 18.00 ni pravilo za vse
Pozna in obilna večerja lahko oteži uspavanje, predvsem če povzroči občutek polnosti ali zgago. Bolj uporabno kot strogo pravilo »po 18. uri nič več« je, da večji obrok končamo približno dve do tri ure pred spanjem.
Če hodite spat ob 21. ali 22. uri, je večerja okoli 18. ali 19. ure zato smiselna. Kdor odhaja v posteljo pozneje, lahko temu prilagodi tudi čas obroka.
Zvečer je praviloma bolje izbrati manjši, lažje prebavljiv obrok kot veliko količino mastne ali zelo začinjene hrane.
Tudi sladki prigrizki tik pred spanjem niso najboljša navada. Ni pa mogoče trditi, da bo vsak dvig krvnega sladkorja pri zdravem človeku povzročil nočno prebujanje. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo so lahko nočna nihanja krvnega sladkorja pomembnejša in zahtevajo individualno obravnavo.
Alkohol lahko uspava, vendar kasneje pokvari spanec
Kozarec alkohola zvečer lahko povzroči občutek zaspanosti, vendar to še ne pomeni kakovostnejšega spanca. Alkohol lahko pozneje ponoči poveča prekinjanje spanja.
Podobno velja za kofein. Kava pozno popoldne ali zvečer pri občutljivejših ljudeh podaljša uspavanje in poslabša spanec.
Če vas ponoči pogosto prebuja potreba po stranišču, je smiselno več tekočine spiti prej čez dan, tik pred spanjem pa ne pretiravati.
Več naredi reden večer kot iskanje ene čudežne rešitve
Pomaga, če vsak večer hodite spat ob približno isti uri. Čez dan poskrbite za gibanje in nekaj dnevne svetlobe, zadnjo uro pred spanjem pa namenite mirnejšim dejavnostim.
Ni treba hkrati spremeniti desetih navad. Za začetek lahko teden dni preizkusite zgodnejšo in lažjo večerjo, opustite pozne prigrizke ter zmanjšate alkohol in večerni kofein.
Če se ponoči zbujate skoraj vsako noč, ste čez dan izrazito zaspani, glasno smrčite, se zbujate z občutkom dušenja ali težave trajajo več tednov, pa jih ni dobro pripisati samo letom. Takrat je smiselno poiskati zdravniški nasvet, saj so lahko v ozadju nespečnost, spalna apneja, zdravila ali druge zdravstvene težave.
