Obisk obmorske restavracije je že dolgo nepogrešljiv del dopustniške izkušnje. S pogledom na morje si mnogi Slovenci privoščijo ocvrte lignje, buzaro, ribe na žaru ali priljubljene škampe. A medtem ko jedi z veseljem naročimo, se pogosto ne zavedamo, da ob tem izrečemo nekaj, kar domačinom na Hrvaškem in Dalmaciji zveni napačno – če ne že malce smešno.
Poletni obalni meni skriva drobno jezikovno napako
Gre za besedo, ki se je v slovenščini udomačila, a nikakor ni pravilna. Kljub temu jo skoraj vsakdo izgovori z zanosom. Zato je čas, da razjasnimo, zakaj ta jezikovna napaka vztraja – in zakaj bi jo bilo dobro popraviti.
Napaka, ki jo skoraj vsak Slovenec ponovi v restavraciji
“Prinesite nam ene škampe, prosim”
Tako se običajno začne naročilo. Strežnik ne trzne, saj je navajen slovenskih gostov. Toda tisti, ki razumejo razliko, vedo, da “škampi” v množini niso “pravi”. Pravilno bi bilo reči škampi že v ednini – en škamp, dva škamp(a), kilogram škampov.
Slovenci pa pogosto napačno uporabijo izraz “škampi” kot ednino, recimo: “Eni škampi za mene,” kar ne ustreza nobeni slovnični logiki. V resnici gre za napačen prevzem tujke brez slovničnega prilagajanja.
Zakaj pride do zmede?
Beseda “škamp” prihaja iz italijanske besede scampo, ki pomeni velikega morskega raka. Hrvaščina uporablja obliko škamp, množina škampi. V slovenščini se je oblikovala navada, da se “škampi” razume kot celotna jed, brez upoštevanja števila ali slovničnih pravil.
Jezikovne pasti v poletni gastronomiji
Niso samo “škampi”, tudi “buzara” se pogosto uporabi napačno
Beseda buzara v kulinariki pomeni način priprave, ne pa jed sama. Slovenci pa pogosto rečejo: “Jaz bom buzaro.” S tem ne povedo, ali želijo škampe, dagnje ali celo kombinacijo. Buzara je lahko bela (z vinom, česnom, peteršiljem) ali rdeča (z dodatkom paradižnika). Pravilneje bi bilo reči: “Jaz bi škampe na buzaro.”
“Frigani lignji” – še ena jezikovna posebnost
Beseda frigani prihaja iz italijanščine (fritti) in pomeni ocvrti. A v slovenščini ta pridevnik ni povsem ustrezen. Pravzaprav večina natakarjev na obali razume, kaj mislite, če rečete frigani lignji, a bolj ustrezno bi bilo reči: ocvrti lignji ali lignji v frituri.
Zakaj se te napake ponavljajo – in zakaj domačini molčijo
Jezik dopustniške sproščenosti
Dopust ob morju je povezan z brezskrbnostjo. Slovenci se na Jadranu počutijo domače in v jeziku pogosto uporabljajo mešanico hrvaščine, slovenščine in “dopustniške iznajdljivosti”. Tako nastajajo hibridne besede, ki jih domačini razumejo, a jih ne uporabljajo.
Domačini vedo, a ne popravijo
Hrvaški natakarji v turističnih krajih so navajeni jezikovnih posebnosti gostov. Slovence uvrščajo med “varne” goste – pogosto razumejo celo takrat, ko Slovenci uporabljajo napačne sklanjatve ali slovnične tvorbe. A to ne pomeni, da napake ne opazijo. Preprosto jih ne popravljajo.
Tudi “biftek” in “pasta” nista imuna na napačno rabo
Biftek ni le en – obstaja več vrst
V restavraciji Slovenci pogosto naročijo “en biftek”. A če pogledamo podrobneje, obstajajo razlike med tatarskim biftekom, beefsteakom (angl. izgovorjava), ramsteakom in drugimi oblikami pripravljenega mesa. Slovenski izraz pljučni file je bolj pravilen, toda raje uporabljamo tuje izraze, tudi če niso povsem točni.
Pasta? Ali je to testenine ali posebna omaka?
Izraz pasta smo prevzeli iz italijanske kulinarike, a v slovenščini pogosto ne pomeni nič konkretnega. V Italiji pomeni testenine v različnih oblikah. V Sloveniji pa se z izrazom pasta pogosto opisuje že pripravljena jed z omako. Tako pride do zmede: “Bom pasto.” Kaj to pomeni? Testenine z oljem? S sirom? S školjkami?
Jezik je del spoštovanja, tudi pri naročanju hrane
Pravilna raba besed pokaže razumevanje kulinarike
Tako kot se v Italiji ne spodobi naročiti “espresso kavo”, saj espresso že pomeni kavo, je tudi v Dalmaciji dobrodošlo, če gost pravilno izrazi jed, ki jo želi. Ni treba znati vseh izrazov, dovolj je, da uporabljamo slovenske izraze ali vprašamo.
Natakarji opazijo. In znajo ceniti
Če gost natančno ve, kaj pomeni škampi na buzaro, in pravilno izgovori naročilo, pogosto sledi nasmeh ali spoštovanje. Pravilna terminologija je v gostinstvu redka, zato še bolj cenjena. Tudi na dopustu lahko jezik kaže kulturo.
