Korenja, ki je v novembru še vedno na vrtu, ni treba takoj pobrati. Pozne sorte lahko v zemlji ostanejo tudi pozimi, če so tla dobro odcedna in korene zaščitimo pred močnejšim mrazom. Rahla jutranja slana običajno ni razlog za skrb, precej več težav pa lahko povzročijo dolgotrajna zmrzal, razmočena zemlja in škodljivci.
Če želite korenje pobirati tudi decembra ali januarja, gredo prekrijte s približno 15 do 20 centimetrov debelo plastjo slame ali suhega listja. Takšna zaščita upočasni zmrzovanje tal in omogoča lažje pobiranje korenov tudi v hladnejšem delu leta. V krajih z zelo mrzlimi zimami pa je pridelek varneje pravočasno izkopati in shraniti.
Do kdaj lahko korenje ostane na vrtu?
Korenje spada med korenovke, ki razmeroma dobro prenašajo jesenski hlad. Pozne sorte lahko na primernih gredah ostanejo tudi več mesecev po koncu glavne rastne sezone.
Pri tem ni odločilen samo datum, temveč predvsem stanje zemlje. Dokler tla niso globoko zamrznjena in v njih ne zastaja voda, lahko zdravo korenje praviloma pobiramo sproti.
Britansko kraljevo hortikulturno združenje (RHS) priporoča, da korenje na dobro odcednih tleh pustimo na vrtu in ga po potrebi izkopavamo tudi pozimi. Pri razmočenih tleh pa svetuje pravočasno pobiranje in shranjevanje pridelka.
V Sloveniji so razmere precej različne. Na Primorskem in v milejših nižinskih legah lahko korenje ob ustrezni zaščiti ostane na gredi dlje. V hladnejših krajih, kjer tla za daljše obdobje zamrznejo, je tveganje za poškodbe večje.
Pomembno je razlikovati med slano, ki poškoduje predvsem liste, in močnejšim zmrzovanjem, ki doseže tudi korene. Prva običajno ne pomeni izgubljenega pridelka, druga pa lahko povzroči poškodbe tkiva in poznejše gnitje.
Kako korenje zaščititi pred zimskim mrazom?
Za zaščito ne potrebujemo posebnih pripomočkov. Najpreprostejša rešitev je debela plast naravnega materiala, ki jo položimo čez gredo.
Uporabimo lahko suho slamo, zdravo odpadlo listje ali drugo primerno zastirko. Plast naj bo debela približno 15 do 20 centimetrov, na hladnejših območjih pa je lahko potrebna še močnejša zaščita.
Zastirka deluje kot izolacija. Ne ogreva zemlje, temveč upočasnjuje njeno ohlajanje in zmanjšuje vpliv hitrih temperaturnih sprememb.
Preden jo položimo na gredo, odstranimo večji plevel in preverimo, ali je zemlja še odcedna. Zastirko je najbolje namestiti, preden tla močneje zamrznejo.
Če je vrt izpostavljen vetru, lahko slamo ali listje dodatno prekrijemo z vrtno kopreno oziroma mrežo, da zaščitnega materiala ne odnese.
Posebno pozornost namenite zgornjemu delu korenov. Če iz zemlje gledajo oranžna ramena korenja, jih rahlo osujte z zemljo, saj so neposredno izpostavljena nizkim temperaturam.
Kdaj je korenje bolje pobrati?
Čeprav lahko korenje uspešno prezimi na prostem, obstajajo primeri, ko je pobiranje varnejša izbira.
Prvi je dolgotrajno mokra zemlja. V težkih, glinenih tleh lahko jesensko in zimsko deževje povzroči zastajanje vode, kar poveča možnost gnitja korenov.
Drugi razlog so poškodbe zaradi škodljivcev. Voluharji in drugi glodavci se lahko lotijo korenja, ki ostane v zemlji, zato je ob njihovih znakih smiselno pridelek pobrati.
Prav tako ne čakajte predolgo, če so koreni že zelo veliki, razpokani ali kažejo znake propadanja.
Če korenje pobirate po obdobju zmrzali, počakajte, da se zemlja odtali. Zamrznjenih korenov ne poskušajte na silo izpuliti, ker jih lahko poškodujete.
Pri izkopavanju si pomagajte z vrtnimi vilami. Zemljo najprej previdno zrahljajte nekoliko stran od korenov, nato jih dvignite iz tal.
Ali je korenje po slani še užitno?
Da, korenje, ki je na vrtu doživelo nekaj hladnih noči, je lahko povsem primerno za uživanje.
Pri nizkih temperaturah se v korenih spreminja presnova sladkorjev, zaradi česar lahko korenje razvije nekoliko slajši okus. To je eden od razlogov, da nekateri vrtnarji radi pobirajo korenje tudi pozno jeseni.
Vendar slajši okus ne pomeni, da je vsako pomrznjeno korenje varno ali kakovostno.
Po izkopu preverite njegovo čvrstost. Zdravi koreni so čvrsti, brez neprijetnega vonja in večjih poškodb. Če je korenje sluzasto, gnilo ali plesnivo, ga zavrzite.
Tudi poškodbe zaradi globokega zmrzovanja lahko povzročijo, da koreni po odtajanju postanejo mehki in vodeni.
Kako shraniti korenje, če ga poberete že novembra?
Za daljše shranjevanje izberite zdrave, nepoškodovane korene. Liste odstranite tako, da ostane približno centimeter listnih pecljev, pri tem pa ne poškodujte zgornjega dela korena.
Korenja za shranjevanje v kleti praviloma ni treba prati. Odstranite le večje grude zemlje in ga pustite, da se površina osuši.
V hladni kleti ga lahko zložite v zaboj z rahlo vlažnim peskom. Najboljše razmere za dolgotrajno shranjevanje so temperature blizu nič stopinj Celzija in visoka zračna vlažnost, vendar brez zmrzovanja.
Manjše količine lahko hranite tudi v hladilniku, najbolje v predalu za zelenjavo, v ustrezni embalaži, ki omejuje izsuševanje.
Če imate na vrtu še veliko korenja, je v novembru smiselno narediti preprost preizkus. Izkopljite nekaj korenov z različnih delov grede in preverite njihovo kakovost.
Če so zdravi, čvrsti in tla niso pretirano mokra, lahko del pridelka zaščitite ter ga pustite za postopno zimsko pobiranje. Preostanek pa shranite v klet ali hladilnik.
Predvsem spremljajte napovedi daljših obdobij mraza in obilnega deževja. Takrat se lahko odločitev, ali korenje pustiti na vrtu ali ga pobrati, izkaže za pomembnejšo od samega datuma na koledarju.
