Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je sprejel razvojni program za obdobje 2026-2029. Med osrednjimi cilji so redno izplačevanje pokojnin in drugih prejemkov, učinkovitejše odločanje o pravicah ter nadaljnja digitalizacija poslovanja. Ob tem zavod opozarja, da ima za izvajanje vseh nalog premalo zaposlenih.
Na seji so obravnavali tudi poslovanje Kapitalske družbe, ki je lani pokojninski blagajni nakazala 81,5 milijona evrov. Novi razvojni program sicer ne prinaša neposrednih sprememb pri višini pokojnin ali pogojih za upokojitev, temveč določa, kako naj zavod v prihodnjih štirih letih organizira in izboljšuje svoje delo.
Redna izplačila in hitrejše urejanje pravic
Razvojni program je temeljni dokument, s katerim ZPIZ določa prednostne naloge do konca leta 2029. Med njimi ostajata finančna stabilnost pokojninske blagajne in redno nakazovanje pokojnin ter drugih prejemkov.
Za zavarovance in upokojence so pomembni tudi cilji, povezani z odločanjem o pravicah. Zavod želi zagotoviti strokovno enotno in učinkovito obravnavo zahtevkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Posebno pozornost namenja kakovosti matične evidence zavarovancev. V njej se zbirajo podatki, ki so podlaga za ugotavljanje zavarovalne dobe in priznavanje pravic. Njihova pravilnost je zato bistvena tudi pri odločanju o pokojninah.
Med razvojnimi usmeritvami sta še izboljšanje organizacije medicinskega izvedenstva, ki ima pomembno vlogo pri odločanju o invalidskih pravicah, in nadaljnja posodobitev informacijskega sistema.
ZPIZ namerava razvijati digitalno poslovanje, ki bo uporabnikom prijaznejše in bo zaposlenim omogočalo učinkovitejšo obravnavo postopkov. Konkretni projekti in njihova izvedba bodo določeni v letnih programih dela.
ZPIZ opozarja na pomanjkanje zaposlenih
Ob sprejemanju razvojnega programa je svet zavoda obravnaval tudi poročilo o kadrovskih razmerah v prvih osmih mesecih letošnjega leta.
Ugotovitev je jasna: dovoljeno število zaposlenih po veljavnem kadrovskem načrtu ne zagotavlja zadostnih zmogljivosti za nemoteno izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavod si bo zato pri pristojnih organih še naprej prizadeval za povečanje dovoljenega števila zaposlenih. Potrebe namerava utemeljevati z obsegom nalog in odgovornostmi, ki jih ima pri izvajanju zavarovanja.
Kadrovskih težav ni mogoče ločiti od načrtov za učinkovitejše odločanje o pravicah. Prav zaposleni namreč obravnavajo zahtevke, preverjajo podatke in pripravljajo odločbe. Vendar iz predstavljenega poročila ni razvidno, koliko dodatnih zaposlitev zavod potrebuje oziroma kako bi se njihovo povečanje odrazilo v času reševanja vlog.
Kapitalska družba pokojninski blagajni nakazala 81,5 milijona evrov
Svet zavoda se je seznanil tudi s poslovanjem Kapitalske družbe za leto 2025. Družba je ZPIZ lani nakazala 81,5 milijona evrov, s čimer je prispevala dodatna sredstva za pokojninsko blagajno.
Ob koncu leta 2025 je vrednost sredstev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), ki ga upravlja Kapitalska družba, znašala 1,081 milijarde evrov. V sklad je bilo vključenih 51.435 zavarovancev oziroma članov.
Gre za sklad, namenjen poklicnemu zavarovanju, zato njegovega premoženja ni mogoče enačiti s sredstvi, ki so neposredno na voljo za redno izplačevanje vseh pokojnin.
Spremembe tudi pri zavodu Vzajemnost
Na seji je svet ZPIZ podal še soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Zavoda za založniško dejavnost Vzajemnost ter k njegovemu prečiščenemu besedilu z dne 9. junija 2026.
Imenoval je tudi izvedence medicinske stroke, ki sodelujejo pri postopkih ugotavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja.
Za upokojence in druge zavarovance bo pomembno predvsem, kako se bodo sprejeti razvojni cilji uresničevali v praksi. Podrobnejši ukrepi, projekti in kadrovske potrebe bodo znani iz letnih programov dela ZPIZ.
Sprejetje razvojnega programa samo po sebi ne spreminja datumov izplačil, višine pokojnin ali pravil za uveljavljanje pravic.
