Včasih se zdi, da najbolj nenavadne pokrajine ne potrebujejo vesoljskih ladij, ampak le odprte oči in nekaj radovednosti. Medtem ko tehnološki pionirji sanjajo o kolonijah na Marsu, številni popotniki odkrivajo kotičke našega planeta, ki so tako presenetljivi, da zlahka prevarajo človeške zaznave.
V iskanju drugega sveta, brez da zapustimo svojega
Žareče jame, lebdeča jezera, modri vulkani in naravne skulpture, ki bi jih pripisal domišljiji filmskih ustvarjalcev – vse to obstaja tukaj, na našem planetu. Predstavljamo vam deset resničnih krajev, ki bi jih zlahka zamenjali za prizorišča iz znanstvenofantastičnih zgodb.
Cavernas de Mármol – čilska simfonija kamna in vode
Modro-beli marmornati čudež v Patagoniji
V osrčju jezera General Carrera na jugu Čila se skrivajo votline, ki se svetijo v različnih odtenkih modre. Cavernas de Mármol ali Marmornate jame so naravni umetniški projekt, ki ga je voda tisočletja izklesavala v čisti marmor. Ko se svetloba preliva skozi bistro vodo in gladke stene jam, nastane barvna predstava, ki vzame sapo.
Kako do tja?
Najbližje izhodišče je mestece Puerto Río Tranquilo. Do jam se obiskovalci odpravijo s čolnom ali kajakom – že sama pot je svojevrstna avantura.
Zhangjiajie – gozd, ki je navdihnil Avatar
Kitajska različica lebdečih gora
Navpični kamniti stolpi, pogosto oviti v meglice, tvorijo edinstveno pokrajino, ki je služila kot navdih za filmski svet Pandore v filmu Avatar. Nahaja se v kitajski provinci Hunan in je del nacionalnega parka Zhangjiajie, ki ga prečka tudi eden najvišjih steklenih mostov na svetu.
Poseben nasvet za obisk
Najlepši razgledi se ponujajo zgodaj zjutraj, ko se meglice še zadržujejo med stolpi – kot bi lebdele.
Rdeča plaža – naravna iluzija rdečega oceana
Pečena na soncu, rdeča od alg
V delti reke Liaohe na severovzhodu Kitajske se razprostira območje, kjer se zemlja in voda prelivata v ognjeno rdečih odtenkih. Red Beach ni obalna plaža, temveč ogromno močvirje, poraslo z algami vrste Sueda. Te skozi sezono spreminjajo barvo, jeseni pa se obarvajo živo rdeče.
Najboljši čas za obisk
Rdeči sij doseže vrhunec med avgustom in oktobrom – idealno za fotografske navdušence.
Sørvágsvatn – jezero, ki kljubuje gravitaciji
Iluzija lebdeče gladine na Ferskih otokih
Jezero Sørvágsvatn, največje na Ferskih otokih, ustvarja vizualno prevaro. Z določenega zornega kota se zdi, da lebdi nad Atlantskim oceanom, čeprav je dejansko le nekaj deset metrov nad morsko gladino. Dramatični klifi, ostri robovi in zelena trata ustvarjajo iluzijo več dimenzij.
Kako doseči razgledno točko?
Do razgledišča Traelanípa vodi dobro označena pohodna pot iz bližine vasi Miðvágur. Sprehod traja približno eno uro.
Naravna legenda s severa
Kamniti klavir narave na Irskem
Na severni obali Severne Irske se nahaja območje šestkotnih bazaltnih stebrov (The Giant’s Causeway), ki so nastali po vulkanski erupciji pred 50 milijoni let. Po legendi naj bi jih ustvaril velikan Finn McCool, ki je želel zgraditi pot čez morje. Znanstveno ali mitološko – pogled nanje vedno navduši.
Namig za obiskovalce
Vstop v naravni rezervat je brezplačen, a v bližnjem centru za obiskovalce je treba plačati vstopnino. Sprehod po stebrih v sončnem zahodu je nepozaben.
Kawah Ijen – modri ogenj vulkana
Goreče žveplo, ki razsvetljuje indonezijske noči
Vulkanski kompleks Kawah Ijen na otoku Java je eden redkih krajev, kjer lahko opazujemo modri plamen, ki izhaja iz žvepla. Plameni so vidni le ponoči in ustvarjajo vtis, kot da vulkan bruha električni ogenj. V notranjosti kraterja se nahaja tudi kislo turkizno jezero, eno najbolj strupenih na svetu.
Priprava na vzpon
Vzpon na vrh traja približno dve uri. Za ogled modrega ognja je treba štartati okoli polnoči – v spremstvu lokalnega vodnika.
Tsingy de Bemaraha – naravna trdnjava iz kamna
Kamnite bodice sredi džungle
Na zahodu Madagaskarja se dvigujejo apnenčasti vršaci, ki spominjajo na bodice. To je Tsingy de Bemaraha – edinstveno območje ostrih skal, ki jih je oblikoval dež. Zaradi težke prehodnosti je pokrajina skorajda nedotaknjena, obiskovalci pa se premikajo po visečih mostovih in ozkih poteh med špičastimi formacijami.
Za ljubitelje adrenalina
Obisk je mogoč le z dovoljenjem in pod vodstvom uradnih vodnikov. Primeren je za bolj izkušene pohodnike.
Darvaza – vrata v pekel v osrčju puščave
Plameni krater v Turkmenistanu
Sredi turkmenske puščave gori ogromen plinski krater, znan kot “Vrata v pekel”. Leta 1971 je sovjetski znanstveni poskus povzročil propad plinske ploščadi, plin pa gori odtlej – brez znakov pojenja. Ponoči je prizor, kot bi stal na robu drugega sveta.
Najboljši pogled
Najbolj impresiven je pogled ponoči, ko oranžni plameni osvetljujejo puščavo. Šotori ob robu kraterja ponujajo prenočitev z najlepšim razgledom.
Svetleča voda na Maldivih
Bioluminiscenca, ki spreminja noč v nebo
Na otoku Vaadhoo na Maldivih valovi ponoči svetijo v modri barvi (The Sea of Stars). To povzroča bioluminiscenčni plankton, ki reagira na gibanje. Ob vsakem koraku v plitvi vodi ali pri gibanju valov nastane svetlobna sled. Prizor, ki spominja na zvezdno nebo – le da se nahaja pod nogami.
Kdaj obiskati?
Svetleč pojav je najpogostejši med poletjem in zgodnjo jesenjo, še posebej ob novem mesecu in brez svetlobnega onesnaženja.
Leteči gejzir – umetnost, ki jo je ustvarila napaka
Gejzir Nevade, ki ni bil načrtovan
Fly Geyser v puščavi Black Rock v Nevadi je nenameren rezultat vrtanja v 60. letih prejšnjega stoletja. Voda je našla pot na površje in s seboj prinesla minerale, ki so začeli ustvarjati barvito formacijo, obdano z zelenimi terasami. Gejzir nenehno bruha vročo vodo in je hkrati opomnik na nepredvidljivo moč narave.
Zasebna posest
Gejzir se nahaja na zasebnem zemljišču. Obisk je mogoč samo z vodenim ogledom, ki ga organizira lokalna skupnost.
Svet, ki ga ne poznaš, je lahko tik pred tabo
Najbolj fascinantni kraji ne zahtevajo vesoljskih poletov, le odprtost duha in nekaj volje do odkrivanja. Ti kraji dokazujejo, da lahko Zemlja kljub svoji vsakdanji znanosti še vedno preseneti – in celo začara.
Čeprav gre za naravne pojave, ki so večinoma nastali brez človeškega posega, njihova krhkost kliče po spoštovanju. Pustimo sledi le v obliki spominov, da bodo lahko tudi prihodnje generacije strmele v čudeže, ki so videti kot z drugega sveta.
