Socialno delo je srce vsake družbe. To ni le poklic, ampak poslanstvo, ki pomaga najranljivejšim članom skupnosti. Vendar pa v zadnjih letih vse več socialnih delavcev in delavk poroča o pritiskih, grožnjah in celo napadih, ki so posledica nezadovoljstva uporabnikov storitev. Kako smo prišli do točke, ko so tisti, ki pomagajo, postali tarča nasilja?
Nevidni stebri družbe
Socialni delavci so pogosto prvi in edini stik posameznika v stiski s sistemom pomoči. Njihovo delo zajema širok spekter nalog – od zaščite otrok in pomoči družinam do podpore starejšim in brezdomcem. So tisti, ki slišijo stiske, iščejo rešitve in včasih sprejemajo težke, a nujne odločitve. Njihov prispevek k družbi je neprecenljiv, a se ga pogosto ne vidi in ne ceni dovolj.
Delo v socialnih službah ni enostavno. Pomanjkanje kadra, preobremenjenost in birokratski postopki jim otežujejo vsakodnevno delo. Kljub temu ostajajo predani, saj vedo, da njihovo delo rešuje življenja.
Nasilje kot cena za pomoč?
A za to predanost pogosto plačujejo visoko ceno. Vse več socialnih delavcev poroča o verbalnih in fizičnih napadih. Uporabniki storitev, ki se ne strinjajo z odločitvami centrov za socialno delo, pogosto iščejo izhod v nasilju, ne pa v pravnih postopkih. To je skrb vzbujajoč trend, ki ga stroka obsoja.
Ob 19. marcu in svetovnem dnevu socialnega dela na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarjajo na nesprejemljivost nasilja nad socialnimi delavci. „Kakršnakoli oblika nasilja je nedopustna, zato obsojamo grožnje, ustrahovanje in napade na strokovne delavce in delavke centrov za socialno delo,“ so zapisali v svoji poslanici.
Država tem delavcem nalaga zahtevne naloge, da preprečujejo in rešujejo socialne stiske posameznikov in družin. A namesto podpore se pogosto soočajo s pritiski in napadi. Ministrstvo poudarja ničelno toleranco do nasilja: „Nedopustno je, da so zaradi opravljanja svojih nalog strokovni delavci ogroženi. Storili bomo vse, da jih zaščitimo.“
Ko je pomoč kaznovana
Zakaj se to dogaja? V Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, je socialno delo pogosto tarča nezadovoljstva, ker se odločitve centrov za socialno delo neposredno dotikajo življenj ljudi. Ko center odloči, da otrok ne more več živeti pri starših, ko zavrne denarno pomoč ali postavi pogoje za njeno prejemanje, se nekateri odzovejo z jezo, ki preraste v grožnje.
Toda socialni delavci niso sodniki, ampak izvajalci zakonodaje. Njihove odločitve temeljijo na strokovnih presojah in zakonitih okvirjih. Kljub temu se v javnosti pogosto ustvarja napačna podoba, da imajo neomejeno moč in da njihove odločitve niso podvržene nadzoru. To je daleč od resnice.
Od besed k dejanjem: Kako zaščititi socialne delavce?
Nasilje nad socialnimi delavci ni le problem stroke, ampak širše družbe. Vsakdo ima pravico do pritožbe in zakonitih poti za izražanje nestrinjanja, vendar to ne sme vključevati groženj in ustrahovanja.
Ministrstvo napoveduje ukrepe za izboljšanje varnosti socialnih delavcev. Med njimi so boljše varovanje objektov, pravna zaščita zaposlenih ter spodbujanje prijav nasilja. Ob tem poudarjajo: „Vsak človek ima pravico do življenja v miru, tudi pri opravljanju svojih delovnih nalog. Le tako lahko socialni delavci strokovno presojajo in odločajo.“
Zaradi naraščajočih napadov sindikati socialnih delavcev zahtevajo še več – status uradne osebe za socialne delavce, kar bi pomenilo strožje kazni za napade nanje. Medtem ko se politika šele odloča, ali bo ta ukrep podprla, socialni delavci že danes delajo v okolju, kjer so neredko tarča napadov.
Brez socialnih delavcev družba ne bi obstajala
Na Svetovni dan socialnega dela se spomnimo, da brez teh strokovnjakov ne bi bilo podpore za tisoče ljudi v stiski. So tihi junaki naše družbe, ki kljub grožnjam in pomanjkanju podpore vztrajajo pri svojem poslanstvu.
Toda njihova varnost in spoštovanje njihovega dela morata postati prednostna naloga. Če želimo družbo, ki skrbi za najranljivejše, moramo najprej zaščititi tiste, ki za njih skrbijo.
