Cockto poznajo generacije Slovencev, precej manj ljudi pa ve, kdo je oblikoval njeno prvo stekleničko in značilen napis. Za oboje je bil zaslužen Sergej Pavlin, takrat še mlad študent arhitekture, ki je leta 1952 dobil nalogo, da novi jugoslovanski brezalkoholni pijači ustvari prepoznavno podobo. Njegovo delo je postalo pomemben del slovenske oblikovalske zgodovine.
Pavlin ni oblikoval le stekleničke. Pripravil je tudi napis Cockta, embalažo za prenašanje steklenic, poslikavo dostavnih vozil in oblačila deklet, ki so novo pijačo leta 1953 predstavljala v Planici. Znameniti plakat z zagorelim dekletom in čopom pa je ustvaril njegov kolega, oblikovalec Uroš Vagaja.
Prva steklenička je nastala po vzoru pivske steklenice
Zgodba o njeni obliki je precej zanimiva. Pavlin za novo pijačo ni zasnoval povsem drugačne steklenice, temveč je za izhodišče uporabil manjšo pivsko steklenico.
Prilagodil je njeno višino in širino ter dodal posebnosti, zaradi katerih je Cockta postala prepoznavna. Ime pijače je bilo reliefno izbočeno iz stekla, površina stekleničke pa obdelana tako, da je bila videti rahlo motna oziroma rosna.
Takšna steklenica se je razlikovala od običajnih gladkih steklenic. Že na pogled je ustvarjala vtis osvežilne pijače, na otip pa je imela posebno površino.
Pri izdelavi je Pavlin sodeloval s steklarno Straža v Rogatcu, kjer so njegove zamisli prenesli v dejanski izdelek.
Zanimiva je tudi zgodba o napisu Cockta. Pavlin si črk ni izmislil povsem na novo. Navdih je poiskal v tipografiji predvojnega časopisa Slovenski narod in jo uporabil pri oblikovanju imena nove pijače.
S tem je nastala grafična podoba, katere značilnosti so se kljub številnim kasnejšim prenovam ohranile vse do današnjih dni.
Zgodba se je začela s steklenico Coca-Cole v kovčku
Začetki Cockte segajo v leto 1952, ko je direktor podjetja Slovenija vino Ivan Deu s potovanja po Združenih državah Amerike prinesel steklenico Coca-Cole.
Zamisel je bila razviti podobno vrsto osvežilne pijače, vendar z lastnim okusom in recepturo, primerno za domači trg.
Recept je razvil Emerik Zelinka, ki je pripravil mešanico sestavin, med katerimi so bili šipek, limona in različna zelišča. Ime Cockta je nastalo iz besede cocktail, saj je šlo za mešanico več sestavin.
Pijača je bila leta 1953 tudi uradno zaščitena kot blagovna znamka.
Poleg okusa je bilo treba ustvariti tudi podobo, s katero bi se novi izdelek razlikoval od drugih pijač. To nalogo je prevzel Pavlin, ki je takrat šele začenjal svojo poklicno pot.
Plakat s severnim medvedom so zavrnili
Manj znana podrobnost iz začetkov Cockte je povezana s prvim predlogom oglaševalskega plakata. Pavlin je leta 1952 pripravil zamisel, na kateri bi severni medved pil Cockto. Predlog ni bil sprejet.
Namesto tega je za pomoč pri oblikovanju plakata zaprosil Uroša Vagajo. Ta je narisal zagorelo dekle s čopom, oblečeno v rumeno majico, ki pije Cockto po slamici.
Prav ta podoba je postala eden najbolj znanih slovenskih oglaševalskih plakatov.
Zanimiva je tudi zgodovinska primerjava. Približno štiri desetletja pozneje je Coca-Cola v svojih odmevnih oglaševalskih kampanjah uporabila animirane severne medvede. To seveda ne pomeni, da je bila ameriška kampanja povezana s Pavlinovo zamislijo, kaže pa, kako nenavaden je bil njegov predlog že v začetku petdesetih let.
V Planici so leta 1953 predstavili Cockto, kakršne ljudje še niso poznali
Za javno predstavitev nove pijače so izbrali smučarske skoke v Planici, ki so že takrat privabljali množice obiskovalcev. Cockta je bila prvič predstavljena 8. marca 1953. Dogodek je spremljala za tiste čase izjemno obsežna oglaševalska akcija.
Od železniške postaje do skakalnice so bila postavljena reklamna stojala. Na velikih plakatih je bila Vagajeva podoba dekleta s Cockto, promocijska dekleta pa so obiskovalcem ponujala novo pijačo.
Nosila so posebne kombinezone, ki jih je oblikoval Pavlin. Ta je pripravil tudi podobo dostavnih vozil in embalažo, v kateri so prenašali steklenice.
Namen je bil jasen: obiskovalci naj bi novo pijačo opazili, jo poskusili in si zapomnili njeno ime.
Akcija je bila izjemno uspešna. Po podatkih Slovenskega etnografskega muzeja je podjetje Slovenija vino že v prvem letu prodalo približno štiri milijone steklenic Cockte.
Podoba Cockte se je spreminjala, a nekaj je ostalo
Cockta se je v naslednjih desetletjih razširila po Jugoslaviji in tudi na tuje trge. Spreminjali so se velikost steklenic, etikete, barvne kombinacije in oglaševalska sporočila.
V sedemdesetih letih so znamko začeli predstavljati tudi s sloganom “Cockta, pijača vaše in naše mladosti“. V osemdesetih letih so ponudbo embalaže dopolnili, med drugim s pločevinkami.
V devetdesetih letih je podoba dobila nove barvne poudarke, po letu 2000 pa so se oblikovalci pri prenovi ponovno oprli na izvirne elemente Cocktine identitete.
Takrat se je uveljavilo tudi oglaševalsko geslo “Prve ne pozabiš nikoli“, ki je namenoma obujalo spomine na prvo Cockto in mladost prejšnjih generacij.
Prav povezanost s preteklostjo je ena od posebnosti te blagovne znamke. Cocktina izvirna steklenička ni bila samo embalaža za pijačo, temveč premišljeno oblikovan izdelek, ki ga je bilo mogoče prepoznati že po obliki in napisu.
Steklenička, ki jo poznajo generacije
Prvo podobo Cockte je zasnoval Sergej Pavlin. Kliknite na označene dele stekleničke in odkrijte podrobnosti njegovega oblikovanja.
Oblika, ki ni nastala naključno
Sergej Pavlin je pri oblikovanju prve Cocktine stekleničke izhajal iz manjše pivske steklenice. Prilagodil je njena razmerja in ustvaril prepoznavno embalažo za novo pijačo.
Sergej Pavlin je za svoje delo prejel priznanje desetletja pozneje
Pavlinovo oblikovanje Cockte je sčasoma dobilo pomembno mesto v zgodovini slovenskega industrijskega in grafičnega oblikovanja.
Leta 2005 je za oblikovanje njene celostne podobe prejel priznanje Brezčasen slovenski dizajn. To je bilo več kot petdeset let po nastanku prve stekleničke in znamenitega napisa.
Izvirne stekleničke in oglaševalsko gradivo danes hranijo tudi slovenski muzeji. Slovenski etnografski muzej je Cockti posvetil posebno razstavo, predmete, povezane z njenim razvojem, pa predstavlja v svoji digitalni zbirki.
Eno od zgodnjih stekleničk hrani tudi Tolminski muzej, ki posebej izpostavlja Pavlinovo zamisel z reliefnim napisom in obdelano stekleno površino.
Ob teh predmetih postane jasno, koliko dela je bilo vloženega v nastanek pijače, ki so jo pozneje poznale generacije po vsej Jugoslaviji. Za receptom je stal Emerik Zelinka, za prvo stekleničko in napisom Sergej Pavlin, za znamenitim plakatom pa Uroš Vagaja.
