Danes, 29. septembra, obeležujemo svetovni dan srca. Letošnja kampanja Svetovne zveze za srce poteka pod geslom Don’t Miss a Beat (po sloevnsko bi lahko prevedli kot “Ne zamudi utripa”) in opozarja predvsem na to, da se lahko bolezni srca in ožilja dolgo razvijajo brez izrazitih opozorilnih znakov.
Ena najpreprostejših stvari, ki jih lahko naredimo doma, je meritev krvnega tlaka. Ena sama meritev sicer ne postavi diagnoze, lahko pa pokaže, da je vrednost višja, kot smo pričakovali, in da je smiselno tlak v naslednjih dneh izmeriti še večkrat.
Visok krvni tlak pogosto nima očitnih znakov
Visok krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in možgansko kap. Posebej zahrbten je zato, ker ga številni ljudje ne občutijo. Svetovna zveza za srce ga opisuje kot stanje, ki lahko dolgo ostane skrito in se odkrije šele ob meritvi ali ob zapletu.
Prav na takšne spregledane težave letos opozarja tudi kampanja ob svetovnem dnevu srca. Bolezni srca in ožilja po podatkih Svetovne zveze za srce vsako leto po svetu povzročijo več kot 20 milijonov smrti.
To ne pomeni, da mora vsak višji rezultat na domačem merilniku povzročiti preplah. Krvni tlak se spreminja zaradi gibanja, stresa, kofeina, kajenja in številnih drugih dejavnikov. Zato je pomembno predvsem, kako ga izmerimo in kakšne so vrednosti skozi več dni.
Kako pravilno izmeriti krvni tlak doma
Pred meritvijo je priporočljivo vsaj pet minut mirno sedeti. Hrbet naj bo podprt, stopala na tleh, roka pa naslonjena približno v višini srca. Manšeto namestimo na golo nadlaket, ne čez oblačila.
Vsaj 30 minut pred meritvijo se je smiselno izogniti kavi oziroma drugim kofeinskim napitkom, kajenju in telesni vadbi. Tudi poln mehur lahko vpliva na rezultat.
Če želimo dobiti bolj uporabno sliko, ena številka ni dovolj. Evropsko kardiološko združenje v navodilih za domače merjenje priporoča po dve meritvi zjutraj in zvečer, eno do dve minuti narazen, vsaj tri dni, še bolje sedem dni. Nato se upošteva povprečje meritev.
Kaj pomenita številki na merilniku
Merilnik pokaže dve vrednosti. Zgornja je sistolični tlak, torej tlak ob skrčenju srca. Spodnja je diastolični tlak, izmerjen med sprostitvijo srca.
Po smernicah Evropskega kardiološkega združenja se pri domačih meritvah o hipertenziji govori, kadar so vrednosti vztrajno 135/85 mmHg ali višje. Pri meritvah v ambulanti je prag višji, 140/90 mmHg.
Ključna beseda je “vztrajno“. En sam povišan rezultat lahko pomeni le trenutni odziv telesa. Če pa so vrednosti povišane več dni zapored, je to razlog, da meritve pokažemo zdravniku.
Merilnik naj ne ostane v predalu
Svetovni dan srca je lahko dober opomnik tudi za ljudi, ki se počutijo povsem zdrave. Prav odsotnost simptomov namreč ne pomeni nujno, da je krvni tlak normalen.
Če imate doma merilnik, ga lahko uporabite kot začetek nekajdnevnega spremljanja. Merite v podobnih razmerah, rezultate zapisujte in jih ne ocenjujte samo po eni številki.
Če so meritve večkrat povišane ali imate ob tem težave, kot so bolečina v prsih, težko dihanje, nenadna slabost, motnje govora ali drugi izraziti simptomi, je potrebna zdravstvena presoja. Pri zelo visokih vrednostih krvnega tlaka je posebej pomembno ravnati po navodilih zdravstvenega osebja.
Sporočilo letošnjega svetovnega dne srca je zato precej praktično: težave niso vedno glasne. Včasih jih najprej pokaže preprosta številka na domačem merilniku.
