Odpadlega jesenskega listja ni treba odstraniti z vsega vrta. S trate je priporočljivo odstraniti debelejše plasti listja, na cvetličnih gredicah in pod drevesi pa ga lahko velik del pustimo. Tam namreč pomaga varovati tla pred mrazom, zadržuje vlago in se postopoma spreminja v organsko snov.
Oktober je čas, ko se pod drevesi začnejo nabirati večje količine listja. Marsikdo ga vsako leto vestno pograbi, spravi v vreče in odpelje med zeleni odpad. Toda s takšnim čiščenjem lahko z vrta odstranimo tudi koristen material, ki bi ga rastline in tla lahko dobro izkoristili.
Zakaj ni dobro puščatilistja na trati?
Če na zelenici obleži debela plast odpadlega listja, lahko travi začne primanjkovati svetlobe. Težava je še večja ob deževnem vremenu, ko se mokri listi sprimejo in ustvarijo gosto plast, pod katero se zadržuje vlaga.
Trava pod takšno odejo slabše raste, ob dolgotrajni pokritosti pa lahko oslabi. Spomladi se lahko na mestih, kjer je listje ležalo več tednov ali mesecev, pojavijo razredčeni ali poškodovani deli trate.
Zato je priporočljivo listje redno odstranjevati, zlasti pod velikimi drevesi, kjer ga lahko v kratkem času odpade precej.
Ni pa treba pograbiti prav vsakega lista. Manjše količine suhega listja lahko ob zadnji jesenski košnji zdrobimo s kosilnico in jih v tanki plasti pustimo med travo. Drobni delci se bodo hitreje razgradili in postopoma vrnili nekaj hranil v tla.
Pri tem je odločilno, da zdrobljeno listje ne prekrije trave. Če po košnji še vedno vidimo gosto plast rastlinskih ostankov, jih je bolje odstraniti.
Na cvetličnih gredicah je listje lahko koristno
Povsem drugače je na gredicah s trajnicami, pod živimi mejami in okoli grmovnic. Tam lahko zdravo odpadlo listje pustimo na tleh, saj deluje kot naravna zaščitna plast.
Takšna plast pomaga zmanjševati temperaturna nihanja v tleh, upočasnjuje izhlapevanje vode in omejuje rast nekaterih plevelov. Ko se listje razgradi, prispeva tudi k izboljšanju strukture zemlje.
Posebej koristno je lahko okoli trajnic, katerih nadzemni deli jeseni odmrejo, korenine pa ostanejo v zemlji.
Vendar tudi na gredicah pretiravanje ni dobro. Debele plasti velikih, mokrih listov se lahko sprimejo in prekrijejo nizke rastline. Pri občutljivih vrstah lahko pretirano zadrževanje vlage poveča možnost gnitja.
Listje zato razporedimo rahlo in enakomerno, ne pa v goste kupe neposredno ob steblih. Pri zimzelenih in nizko rastočih rastlinah pazimo, da ne prekrijemo njihovih listov.
Pod drevesi in grmovnicami lahko del odpadlega listja pustimo tudi nedotaknjenega. Takšna mesta so zavetje za številne drobne živali in žuželke, ki prezimujejo med rastlinskimi ostanki.
Kaj pa listje, na katerem so bolezni?
Vsega odpadlega listja ni priporočljivo uporabiti za zastirko. Če je bilo drevo močno okuženo z boleznijo, ki prezimuje na odpadlih listih, je lahko odstranjevanje okuženega materiala koristno za zmanjšanje tveganja v naslednji sezoni.
Pri nekaterih glivičnih boleznih sadnega drevja lahko okuženo listje predstavlja vir novih okužb. Takšno listje je zato smiselno odstraniti izpod drevesa in ga ustrezno obdelati ali oddati med zeleni odpad v skladu z lokalnimi navodili.
Pri zdravem listju pa ni razloga, da bi ga avtomatično zavrgli.
Iz odpadlega listja lahko naredimo tudi dodatek za zemljo
Če se jeseni nabere več listja, kot ga potrebujemo za zastiranje gredic, lahko iz njega pripravimo listovko. To je temna, rahla organska snov, ki nastane s počasnim razkrajanjem listov.
Postopek je preprost. Listje zberemo v zračno mrežasto ogrado ali vrečo z odprtinami, ga po potrebi nekoliko navlažimo in pustimo, da se postopoma razkraja.
Odvisno od vrste listja in razmer lahko postopek traja približno eno do dve leti. Nastalo listovko nato uporabimo za izboljšanje vrtne zemlje ali kot zastirko.
Liste hrasta, bukve in gabra lahko uporabimo za takšno predelavo, večje in debelejše liste pa je koristno predhodno zdrobiti, saj se tako praviloma hitreje razgradijo.
Pred naslednjim grabljenjem zato poglejmo, kje je listje dejansko moteče. S trate in pohodnih površin ga odstranimo, zdravo listje na primernih delih vrta pa lahko pustimo. Tako bo jesenskega dela nekoliko manj, zemlja pa bo imela od njega korist tudi v prihodnjih sezonah.
