Zadnje košnje v letu so pogosto tiste, ki odločajo o tem, kako zdrava bo trata spomladi. Jesen je čas, ko se rast trave upočasni, a še vedno zahteva nekaj nege, preden jo prekrije mraz in sneg. Marsikdo se sprašuje, ali je prav, da trato pred zimo pokosimo na kratko, saj se mnenja pogosto razlikujejo. Nekateri prisegajo na nizko pokošeno travo, drugi menijo, da je bolje pustiti nekaj več višine. Resnica je nekje vmes in skriva se v razumevanju naravnega ritma trave.
Zadnja košnja se zdi preprost opravek, a prav ta lahko odločilno vpliva na zdravje travne ruše. Če trato porežemo prenizko, jo lahko poškodujemo in izpostavimo mrazu, če pa jo pustimo previsoko, se poveča nevarnost pojava plesni in gnitja pod snegom. Da bi razumeli, kako pravilno ukrepati, je treba vedeti, kdaj trava preneha rasti, zakaj višina rezila vpliva na njen razvoj in kakšne pogoje potrebuje, da preživi zimo v najboljši možni formi.
Zakaj sploh kositi trato jeseni?
Jesen ni čas, da bi kosilnico pospravili v kot. Travna ruša je še vedno živa in potrebuje nekaj osnovne nege. Vsaka košnja spodbuja rast in krepi koreninski sistem, kar je ključnega pomena pred prihajajočim mrazom. Redno jesensko košenje pomaga tudi pri drobljenju odpadlega listja, ki sicer lahko zaduši travo in ustvari pogoje za razvoj plesni.
Če travo pustimo predolgo, se med listi ujame vlaga, ki ob padcu temperature ne more izhlapeti. To ustvarja popolne pogoje za sivo plesen, znano tudi kot snežna plesen. S tem, ko jeseni ohranjamo primerno višino, travi omogočimo, da diha, obenem pa zaščitimo njene korenine pred prevelikimi temperaturnimi nihanji.
Kdaj prenehati s košnjo?
Ena najpogostejših napak, ki jih lastniki vrtov naredijo, je, da kosijo prepozno. Trava ima svoj cikel, ki ga je treba spoštovati. Dokler je temperatura čez dan okoli deset stopinj Celzija ali več, trava še vedno raste in potrebuje občasno košnjo. Ko pa se dnevne temperature spustijo pod približno pet stopinj, rast skoraj povsem zastane. Takrat je pravi trenutek, da kosilnico pospravimo.
Če kosimo prepozno, lahko s kolesi ali rezili poškodujemo rastline, ki so že v mirovanju. To vodi do pojava rumenih lis in oslabljenih mest, kjer se spomladi pogosto pojavijo pleveli. Bolje je zadnjo košnjo opraviti pravočasno, kot pa tvegati, da travo poškodujemo tik pred mrazom.
Kako prepoznati, da je trava v mirovanju
Trava, ki preneha rasti, postane manj elastična in se po koraku ne dvigne več hitro. Barva se nekoliko spremeni, postane temnejša ali celo rahlo siva. Takrat je jasno, da je rastni proces skoraj končan in da je čas za zadnjo košnjo sezone.
Idealna višina trave pred zimo
Idealna višina je odvisna od vrste trave. Za večino travnih vrst, ki jih gojimo v Sloveniji, velja, da je optimalna višina jeseni med šest in osem centimetrov. Ta dolžina omogoča, da korenine dobijo dovolj zaščite, obenem pa ne pride do zbitja snega v debele plasti, ki bi povzročile plesen.
Prekratka trava pomeni, da korenine nimajo dovolj zaščite pred mrazom, saj sonce in veter hitreje izsušita zemljo. Predolga trava pa se pod snegom poleže in zadrži vlago, kar povzroča gnitje. Ravno zato je za zadnjo košnjo priporočljivo nekoliko znižati višino rezila, vendar ne pretirano.
Kako pravilno nastaviti kosilnico
Pred zadnjo košnjo je smiselno rezila spustiti le za eno stopnjo nižje kot običajno. To pomeni, da travo porežemo za približno centimeter ali dva krajše kot sicer. Pomembno pa je, da tega ne storimo nenadoma. Če je trava zelo visoka, jo raje pokosimo v dveh etapah, da ne odrežemo preveč naenkrat. Tako zmanjšamo stres za rastline in preprečimo rumenenje.
Kaj storiti po zadnji košnji?
Ko trato zadnjič pokosimo, se delo na vrtu še ne konča. Trava je pred zimo hvaležna za nekaj dodatne nege. Vredno je odstraniti vse ostanke listja, ki se naberejo po površini, saj preprečujejo kroženje zraka. Prav tako je priporočljivo trato rahlo prezračiti, še posebej če je zemlja zbita ali pogosto mokra. Na ta način preprečimo razvoj plesni in pomagamo koreninam, da dobijo kisik.
Če se odločimo za gnojenje, izberemo jesensko gnojilo z manj dušika in več kalija. Dušik spodbuja rast, kar jeseni ni več zaželeno, kalij pa krepi celične stene in pomaga rastlinam preživeti zimo.
Zalivanje in priprava na mraz
Veliko ljudi zmotno misli, da jeseni ni več treba zalivati. V resnici pa travna ruša še vedno potrebuje vlago, saj so korenine aktivne vse do prvih hujših zmrzali. Suha zemlja lahko poškoduje korenine bolj kot mraz sam. Zalivamo redkeje, a temeljiteje, najbolje v dopoldanskem času, da se trava do večera posuši.
Kaj se zgodi, če travo pustimo predolgo?
Previsoka trava zadržuje vlago in ustvarja goste plasti, v katerih se razvijajo glivice. Pod snegom se ta plast spremeni v toplo in vlažno okolje, kjer se razvije snežna plesen. Spomladi jo prepoznamo kot sive ali rjave madeže, kjer trava odmre. Popravilo takšne škode je dolgotrajno, zato je preventivna košnja vedno boljša izbira.
Poleg tega visoka trava preprečuje enakomerno taljenje snega, kar povzroča neenakomerno odtekanje vode in pojav manjših luž. Voda nato v teh predelih zastaja in duši rastline.
Miti in resnice o jesenskem košenju
Pogosto slišimo, da je najbolje trato jeseni pustiti čim višjo, saj bo tako bolje preživela mraz. V resnici pa previsoka trava deluje kot goba, ki zadržuje vlago in spodbuja razvoj bolezni. Drugi mit pravi, da je treba trato kositi čim pogosteje, dokler je to mogoče. A vsaka košnja je za travo stres in zato ni smiselno kositi po nepotrebnem, ko rast že skoraj zastane.
Resnica je preprosta: trato kosimo le toliko časa, dokler dejansko raste, pri čemer pazimo, da zadnja košnja ni niti prezgodnja niti prepozna.
Kaj pa po zmrzali?
Če travo pokosimo med zmrzaljo, lahko poškodujemo njene celične stene. Rezila kosilnice lomijo trde liste, ki se ne upognejo, ampak počijo. Poškodbe se hitro razširijo in povzročijo suhe madeže. Če se zjutraj pojavi slana, je bolje počakati, da se trava popolnoma osuši. Šele nato jo pokosimo in tako preprečimo mehanske poškodbe.
Nasveti za zdravo trato spomladi
Zdrava travna ruša se začne pripravljati že jeseni. Vsak korak, ki ga naredimo pred zimo, bo spomladi poplačan. Poleg prave višine in časa košnje je pomembno tudi, da trato pustimo čisto. Odpadle veje, listje in iglice preprečujejo dotok svetlobe, zato jih redno odstranjujemo.
Jeseni lahko uporabimo tudi funkcijo mulčenja na kosilnici. Drobno sesekljani listi se hitro razgradijo in obogatijo zemljo z organskimi snovmi. S tem zmanjšamo potrebo po umetnih gnojilih in izboljšamo strukturo tal.
Zakaj se zadnja košnja splača?
Čeprav se zdi, da travo pred zimo kosimo zaman, saj čez nekaj dni preneha rasti, ima zadnja košnja velik pomen. Kratka, a ne prenizka trava bolje prenaša sneg in mraz. Hkrati omogoča boljšo cirkulacijo zraka, kar preprečuje pojav plesni. Poleg tega bo spomladi hitreje ozelenela, saj bodo poganjki lažje prodrli skozi enakomerno površino.
Zadnja košnja je temelj zdrave trate. Pravilno izvedena pomeni manj dela in stroškov spomladi, ko bi sicer morali popravljati poškodbe.
Pomembnost pravilnega pristopa
Trata je živa preproga, ki zahteva opazovanje in občutek. Ni univerzalnega recepta, ki bi veljal za vse, saj so razmere odvisne od podnebja, vrste tal in travnih mešanic. Najboljše vodilo je lastno opazovanje: če trava še raste, jo kosimo, če miruje, jo pustimo pri miru. Pomembno je, da ne pretiravamo v nobeno smer.
Če zadnjo košnjo opravimo s pravo mero pozornosti, bomo spomladi stopili na mehko, zdravo in enakomerno zelenico, ki bo kazala, da smo z naravo sodelovali in ne delali proti njej.
